Burno in bogato življenje v Jeruzalemu

Piše: DD

Gorica, KCLB / Srečanja pod lipami: Erika Mažgon

Gostja Srečanja pod lipami je bila na vigilijo dneva spomina Goričanka Erika Mažgon. Mirjam Pahor, ki je večer povezovala, je 26. januarja v komorni dvorani KC Lojze Bratuž o gostji povedala, da je zaključila študij za statistiko in zavarovalništvo v Trstu, leta 2005 je opravila doktorat na papeški univerzi Gregoriani iz socialnih ved, več let že poučuje matematiko na različnih goriških šolah, v letošnjem šolskem letu na licejskem polu. Med letoma 1996 in 2013 je z vmesnimi prekinitvami živela in delala v Izraelu, in sicer v različnih cerkvenih službah, kot knjižničarka, tajnica in arhivarka v Frančiškanskem bibličnem inštitutu; pri sestrah usmiljenkah je pomagala pri delu z odraslimi s posebnimi potrebami. Zelo dobro je torej lahko spoznala politične, kulturne in verske razmere v državi Izrael.

Prvi del večera je bil posvečen na splošno Izraelu, njegovi zgodovini, kulturi, običajih, navadah, religijah in skupnostih. Mirjam Bratina je uvodoma obrazložila razlike med nazivi Jud, Hebrejec in Izraelec ter nazorno orisala zgodovino države Izrael in zapleteno politično situacijo vse do danes, ko še vedno potekajo spopadi. Erika Mažgon je povedala, da je bila ob prihodu v Izrael presenečena, saj je tam odkrila nov, zelo drugačen svet, izredno večkulturno stvarnost, kraje, kjer sobivajo zelo različni narodi, ki pa imajo tudi marsikaj skupnega. “V zraku je bilo vedno zaznati neko trenje”, vsepovsod so bili oboroženi ljudje, ki so skrbeli za varnost. Vsa leta je Erika Mažgon živela v Jeruzalemu, kjer v ločenih četrtih živijo Palestinci, Judje in druge skupine, “mesto je zelo razdeljeno. Je skoraj nemogoče, da Palestinec živi v judovskem predelu in obratno”. Staro mestno jedro je točno razdeljeno na krščanski, armenski, judovski in muslimanski del. Zanimiva in morda malo poznana je armenska skupnost, ki je v Jeruzalemu prisotna od nekdaj in kot skupnost, poleg katoliške in grško pravoslavne, skrbi za cerkev Božjega groba. Navzoče so tudi zelo različne krščanske skupnosti, od različnih pravoslavnih (grška, koptska, maronitska, kaldejska, etiopska itd.) do katoliških vzhodnega obreda. “Ekumensko vprašanje tam ni nekaj teološkega in oddaljenega, temveč družinska zadeva: družine so mešane.” Če je vprašanje vere pri nas nekaj osebnega, je v Jeruzalemu “socialna opredelitev”, “ali si kristjan ali musliman”. Ne glede na vero je najpomembnejša pripadnost narodu. Imajo pa tudi drugačen način pojmovanja življenja, ki je veliko bolj družaben, je povedala Erika, ki je npr. pri sodelavki pekla slaščice za Veliko noč skupno z muslimanskimi ženami. “Medosebne odnose gojijo ne glede na vero.” Verska pripadnost ne ustvarja težav, kar se tiče političnih vprašanj. Tipično za cerkvene skupnosti na Bližnjem vzhodu je, da obredi potekajo v arabščini, “kar je za nas lahko šokantno, ker istovetimo arabščino z muslimani. Krščansko življenje je zelo pestro, toda v arabščini”. S političnega vidika v Jeruzalemu ni miru, “ker ni pravice, svobode, ker so bile storjene velike krivice; po drugi strani je vsakdanje življenje zelo bogato. Palestinci imajo poseben občutek za odnose, skupno življenje, družino”. Verski element je pri pripadnikih vseh treh verstev “zelo prisoten in viden”. Vsi obvladajo več jezikov, “lahko bi govorili celo o peterojezičnosti”. Izobraževanje močno podpira tudi Cerkev.

Gostja je še marsikaj zanimivega povedala o življenju različnih skupnosti, v drugem delu večera pa sta se sogovornici ustavili pri dnevu spomina, pri tem, kako ga obeležujemo mi in kako v Izraelu. “Holokavst je v družbenem življenju vedno prisoten. O njem ljudje vedno govorijo,” vsakdo ima svojce, ki so izgubili življenje v koncentracijskih taboriščih. Judje sicer nimajo radi formalnosti in protokolarnih srečanj; na predvečer svojega dneva spomina imajo pomembno srečanje v glavnem muzeju holokavsta v Jeruzalemu, nato po šolah in ustanovah. Ko zvoni sirena, se ljudje po vsej državi ustavijo in nekaj minut zbrano utihnejo. “Ko to prvič doživiš, te pretrese.” Izraelci so sicer zelo živahni, podjetni, delavni. “Morda tudi zato, ker so doživeli veliko tragedijo, je v njih močno prisotna želja po življenju.”

Preberi tudi

Za človeka gre

Kristjani in družba

Za človeka gre

21.01.2024
Kaos v zavodu  in v Žabnicah

Goriška

Postni govori na Radiu Trst A

Kristjani in družba

S plemenito srčnostjo iskati lepo in dobro

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme