“Buldožer”, “stric iz ozadja”, “zvezda” in ostali

Piše: DD Fotografije: DD

Kostanjevica / Predstavitev dela Stati inu obstati

Prestižni bibliofilski izdaji knjige Stati inu obstati, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi, je bil 15. decembra posvečen bogat kulturni večer v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico. Gre za delo, ki predstavlja zakladnico temeljnih besedil slovenskega jezika, prvih 50 knjig, ki so izšle v slovenščini med letoma 1550 in 1603, od Katekizma in Abecednika do prve slovenske slovnice in prevoda Biblije, torej prikazuje vlogo, pomen in zanimivosti prvih knjig, ki so nas oblikovale kot narod. Gre za vrhunsko delo, ki nudi širši, celovit vpogled v dogajanje 16. stoletja, saj opisuje zgodbe, okoliščine nastanka in izida knjig, zaplembe, odkritja redkih izvodov neprecenljive vrednosti itd.

Kulturno srečanje, ki so ga soorganizirali Slavistično društvo Nova Gorica, frančiškanski samostan in Goriška knjižnica v sklopu jubilejev Kostanjevica 2023, je popestril Trio Stik (sopranistka Brina Šket, tenorist Franjo Dolinar in pianist Milivoj Šurbek), uvodni pozdrav pa je prinesel predstojnik p. Niko Žvokelj, ki je s Škrabčevimi besedami poudaril, da je slovenščina najlepši jezik na svetu, ter spodbudil, da še naprej ljubimo svoj jezik in narod. O sami knjigi, pa tudi o začetkih slovenščine kot jezika ter izjemnem 16. stoletju je v pogovoru z dr. Matejem Šeklijem spregovoril avtor zbirateljske izdaje prof. dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar, izredni profesor in raziskovalec, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Obdobje od leta 1550 dalje je pomenilo velik premik, ki so ga opravile genialne osebnosti, je dejal Ahačič. Trubar je tedaj želel skleniti svojo duhovniško pot s tem, da bi dal ljudem in duhovnikom nekaj uporabnega. Obstajali so številni rokopisi in poskusi slovenskih izdaj, in vendar je on poskusil – s kombinacijo različnih narečij – sestaviti oz. oblikovati nov urejeni jezik, ki bi bil sprejemljiv za čim širši krog bralcev. Z Jurijem Dalmatinom je postal jezik še bolj poenoten, postal je “prvi skupinski jezik”. Trubar je bil nekak “buldožer”, vedel je, da se mora nekaj narediti. Adam Bohorič je bil “stric iz ozadja”, nikdar ni želel siliti v ospredje, veliko je znal, bil je zelo prisoten z nasveti, lotil se je marsičesa, a dokončal je le malokaj; njegova “slovnica ni bila nikoli mišljena kot učbenik: bilo je besedilo, nemenjeno intelektualni eliti”. Jurij Dalmatin je bil “velik gospod, zvezda”, zelo aktiven in zagnan v en sam cilj – prevod Biblije, ki pomeni “dokončno utemeljitev slovenskega knjižnega jezika”. Niso imeli enostavnega življenja, in vendar so bili vztrajni v tem, da bi nekaj ustvarili. Bohoričeva slovnica je bila simbol slovenskega jezika, Dalmatinova Biblija pa pravi učbenik. Delo Stati inu obstati vsebuje predstavitve devetnajstih osebnosti protestantske književnosti na Slovenskem, poleg osrednjih so še Jurij Juričič, Lukež Klinc, Janž Mandelc, Janž Tulščak, Matija Trost, Janž Schweiger, Hieronim Megiser, Andrej Savinec, Felicijan Trubar, Marko Kumpreht, Janž Znojilšek idr. Nekaterim je krivico storila zgodovina, drugi so bili manj kakovostni, nekateri tudi “zelo nenadarjeni”, lahko pa bi prišli še do pomembnih odkritij, je dejal Ahačič. V naslednjih desetletjih bo mogoče najti še marsikatero knjigo, če le niso bile uničene po neverjetnem naključju. “Danes je iskanje enako vznemirljivo kot nekdaj, le da poteka večinoma digitalno.”

Preberi tudi

Postni čas v Katoliški cerkvi

Kristjani in družba

Konkretna pomoč osebam v stiski

Tržaška

V iskanju Vstalega

Kristjani in družba

V iskanju Vstalega

27.04.2023
Naše poslanstvo je treba opravljati s srcem

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme