Bravo politiki!

Naloga novinarjev je navadno taka, da nergajo in da jim ni nikoli nič prav. Zato gre za izjemen primer, ko se jim zapiše kak “pozitivno naravnan” članek. In ravno tak nenavaden in pozitiven pristop bom uporabil v tem komentarju. V prejšnjem tednu je namreč na slovenski politični sceni prišlo do dveh pomembnih in nepričakovanih premikov, h katerima sta prispevali skupno tako vlada kot opozicija. Skozi parlament sta namreč uspešno šla dva zelo pomembna zakona, ki ju je Evropa zahtevala od Slovenije. Pokojninska reforma in proračun za leti 2013 in 2014 sta pod streho. Prva je pomembna, ker urejuje področje, ki ga je iz leta v leto vse težje upravljati, v prvi vrsti zaradi staranja prebivalstva, pa tudi zaradi hude finančne krize. Sprejetje proračuna pa postavlja temelje za prihodnjo ekonomsko politiko slovenske države in predvsem nakazuje pot, po kateri se bo skušala slovenska vlada spopasti s trenutno najhujšim finančnim problemom, ki tare Slovenijo. S proračunskim primanjkljajem.
Uravnoteženje nemogoče, cilj je primanjkljaj pod 3%
Še letos spomladi je vlada načrtovala znižanje javnega primanjkljaja na raven 3 odstotkov BDP v letošnjem letu in uravnoteženje proračuna (torej 0 odstotni primanjkljaj) v naslednjem letu. Zaradi vse večje recesije in padca gospodarske rasti so postali ti cilji malodane nedosegljivi. Z lanskih 6 odstotkov bo tako konec letošnjega leta primanjkljaj znižan na 4 odstotke. Z zakonom o proračunu za naslednji dve leti namerava vlada primanjkljaj zmanjševati precej bolj postopoma. Utopično bi bilo pričakovati, da bo ob novi napovedani recesiji za leto 2013 v naslednjem letu proračun že popolnoma uravnotežen. Tako gredo novi načrti v smer zmanjševanja primanjkljaja na raven 2,8 odstotka BDP v letu 2013 in 2,5 odstotka BDP v letu 2014. Tudi ti “dosežki” so v precejšnji meri pogojeni z zdravstvenim stanjem slovenskega gospodarstva v prihodnjih mesecih in letih. Povsem pa drži, da bo še vsaj naslednje leto 2013 leto recesije in slabih ekonomskih izgledov. Glavni poudarki, ki so bili postavljeni v zakon o proračunih, so tisti, ki jih vlada napoveduje že več mesecev, in sicer petodstotno znižanje stroškov dela v javnem sektorju. To pomeni seveda varčevanje na vseh področjih, kjer je prisotna država. Kljub hudim rezom pa je proračuna za 2013 in 2014 podprl tudi del opozicije: zanje so se izrekli tudi poslanci SD in tema ukrepoma s svojo podporo dali večjo legitimnost. Kako je do tega prišlo? Šlo je za kompromis med vlado in opozicijo. Vlada se je omehčala pri dveh proračunskih posegih, ki so bili posebej pod udarom: v DZ so tako vse stranke soglasno podprle predlog SD, da se visokemu šolstvu vrne prispevek v višini 16 milijonov evrov, ki je bil sprva črtan. Isti znesek bo resorno ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport prejelo tudi leta 2014. Vladajoča koalicija je podprla še dopolnilo Pozitivne Slovenije, naj se za prehrano šolarjev in študentov zagotovi 23,7 milijona evrov, ki prvotno niso bili predvideni (od tod razširjene polemike prejšnjih tednov, da bi otroci iz manj premožnih družin lahko ostali brez toplega obroka v šoli). Skratka, vlada je ugodila dvema pomembnejšima pomislekoma opozicije, v zameno je del opozicije podprl proračunska zakona, najpomembnejši ukrep, ki mora iti skozi parlamentarno sito. Sprejetje proračuna je sicer res šele prvi korak na dolgi poti do okrevanja, a je težko najti primere, ko pride do kakega kompromisa z vladnim popuščanjem na eni strani in s konstruktivnejšo držo opozicije (ali vsaj dela opozicije) na drugi strani. To gre vsekakor pozdraviti, ker je v Sloveniji že skoraj unikum.
Tudi pokojninska reforma je odobrena
Da bo stvar še bolj neverjetna, moramo zabeležiti, da je prejšnji teden celoten parlament enotno (76 glasov za, nihče proti) podprl pokojninsko reformo. Gre za tisti ukrep, na katerem je lani padla Pahorjeva vlada ob nepotrebnem in škodljivem nasprotovanju Janševe opozicije in sindikatov. Scenarij je bil tokrat popolnoma drugačen. Predlagana pokojninska reforma je vseskozi potekala ob umirjeni razpravi obeh političnih taborov in vseh socialnih partnerjev (predvsem sindikatov). Skratka, slovenska javnost se skoraj ni zavedala, da je politika sprejela tako pomembno reformo, ker okoli te ni bilo nikakršnih ekscesnih nasprotovanj, kričanj in groženj z refrendumi. Nasprotno, minister Vizjak, ki je pogajanja okoli pokojninske reforme vodil, je prejel vsestranske pohvale tudi iz opozicijskih klopi. 4. decembra je tako DZ sprejel reformo celo brez nasprotnega glasu. Nova pravila upokojevanja, ki imajo za cilj stabilizacijo pokojninske blagajne, predvidevajo upokojitveno starost za oba spola pri 65 letih starosti, starostna upokojitev pa bo možna tudi že pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe. Reforma predvideva tudi usklajevanje rasti pokojnin z rastjo plač ter podaljšanje obdobja za izračun pokojnin z 18 na 24 let. Vizjak načrtuje, da bo taka reforma že v naslednjih šestih letih pomenila prihranek v višini 1,3 milijarde evrov, toliko, kolikor bo porabila slovenska država za izgradnjo razvpitega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. No, kot smo že omenili, gre podčrtati, da je Vizjaka ob glasovanju podprla tudi največja opozicijska stranka, Jankovićeva Pozitivna Slovenija. Njena poslanka Alenka Bratušek je med drugim dejala, da zna Vizjak usklajevati in “slišati pripombe tako iz vrst opozicije kot iz vrst strokovnjakov in socialnih partnerjev”. Tako laskave besede na račun SDS-ovega ministra so vse prej kot običajne, predvsem če jih izreče predstavnik nasprotne (in večkrat sovražne) Pozitivne Slovenije.
Pozitivne novice v času krize
Prejšnji teden sta bila oba omenjena zakona sicer nekoliko v ozadju zaradi nadaljevanja pouličnih demonstracij (in žal tudi izgredov) ter zaradi snežnih razmer v državi. Prav pa je, da se posebej poudarijo tudi take “politične cvetke”, ki so sicer zelo redke, a zato toliko bolj dobrodošle. Vse politične strani si vedno polnijo usta s sodelovanjem in konstruktivnostjo, ki ju večinoma nikoli ne zasledimo. Ko do tega pride, gre ta razumna dejanja seveda pohvaliti. Zato, vsaj enkrat, bravo politiki!
Andrej Černic

Sprejeta pokojninska reforma in proračun za 2013 in 2014

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme