Borut Pahor, boljša izbira za novega predsednika Slovenije

V Sloveniji se politična mrzlica v pričakovanju izvolitve novega predsednika države vzpenja do vrelišča. V javnosti nastaja občutek, kot da je obstoj države odvisen od tega, kdo od obeh kandidatov, to pa sta dr. Danilo Türk in Borut Pahor, bo izvoljen za nosilca najvišje predstavniške funkcije v državi. Bolj dejavni in vztrajni so bili v končnem delu predsedniške kampanje v volilnem štabu sedanjega predsednika, Borut Pahor pa je vsak dan delal v podjetjih in delavnicah in tako prihajal v neposreden stik z volivci, kar je v javnosti vzbujalo ugodne odzive in simpatije. Ob tem pa so v državi nastajali dogodki, ki so povzročili dodatno zaskrbljenost javnosti glede premagovanja krize in drugih težav. Opozicijska stranka Pozitivna Slovenija ponavlja grožnje z referendumi, ki bi blokirali uresničevanje reform in preprečili izvajanje že sprejetih vladnih ukrepov za vnovični zagon gospodarstva.
Zaradi takih procesov in možnih blokad je zaskrbljena tudi Evropska komisija, Janez Janša pa opozarja, da bi grožnje z referendumi in zbiranje podpisov zanje v sedanjih kritičnih razmerah lahko privedli k temu, da bi Slovenija morala zaprositi za mednarodno finanćno pomoč. Zoran Janković, predsednik Pozitivne Slovenije, se odziva tako, da ponavlja, da Janševa vlada ni legitimna ter bo zaradi tega on kmalu postal novi slovenski premier.
K poslabšanju vzdušja so prispevali dogodki v Mariboru, kjer je množica pripravila pogrom zoper župana Franca Kanglerja. Povzročil naj bi deset kaznivih dejanj in bil glavni krivec za gospodarsko krizo in splošno osiromašenje po velikosti drugega slovenskega mesta. SLS ga je izključila iz članstva, župan pa noče odstopiti in zato se trenja, ki so jih poimenovali kot mariborsko vstajo, nadaljujejo. Na dogodke v Mariboru, in potem ko so mnogi slovenski župani izrekli podporo in solidarnost Francu Kanglerju, med njimi je tudi celjski župan in nekdanji predsednik stranke Bojan Šrot, se je z nepričakovano odločitvijo odzval sedanji predsednik SLS Radovan Žerjav. Sklenil je namreč, da na prihodnjem strankinem kongresu ne bo več kandidiral za položaj predsednika. Ni pa sporna njegova funkcija v vladi, kjer ostaja minister za gospodarstvo. Njegova odločitev glede predsedovanja stranki vlade očitno ne bo omajala, čeprav je Radovan Žerjav ponovil zaskrbljenost, ker se v slovenski politiki ni mogoče o ničemer dogovoriti.
Razmere se v Sloveniji v veliki meri poslabšujejo in odnose med ljudmi zastrupljajo tisti politiki ali javne osebnosti, ki gojijo predsodke in sovraštvo do svojih resničnih ali pa le namišljenih nasprotnikov. Zaznavni so v obeh političnih taborih, v t. i. levem in v t. i. desnem, kjer se eno sovraštvo oplaja z drugim. Do Janeza Janše zelo nestrpno, po mnenju in ocenah mnogih celo sovražno, nastopa sociologinja in znana političarka Spomenka Hribar. Nespoštljiv in grd besednjak zoper Janeza Janšo uporabljajo tudi Zoran Janković, ljubljanski župan in predsednik stranke Pozitivna Slovenija, sindikalni voditelj Branimir Štrukelj, politični analitik Vlado Miheljak, pa posamezni časnikarji in uredniki, privrženci levega političnega območja. Osupli smo lahko ob tem, kar je v ljubljanskem časniku Dnevnik preteklega 17. novembra napisala dr. Alenka Zupančič-Žerdin. Po njenem “imamo v Sloveniji predsednika vlade, ki že samo s tem, da se pojavi in odpre usta, v trenutku razkolje družbo. Ja, za razkol je čisto dovolj eden”. Časnikarju časopisa Delo Borisu Ježu pa se je zapisalo, “da gre pri Janezu Janši za človeka, ki mu iz oči sevajo ljudomrznost, večno slaba volja, sovražnost, nestrpnost in podobna negativna čustva. Vse to pa skriva za slabo igranimi nasmeški”. Politični analitik in komentator dr. Miha Kovač se je v nekem zapisu vprašal, ali predsednik stranke Pozitivna Slovenija, Zoran Janković, pripravlja puč, to je državni udar. To domneva zato, ker se je predsednik srbske vlade Ivica Dačić med nedavnim uradnim obiskom v Sloveniji, po pogovorih z našim predsednikom vlade Janezom Janšo, v tajnosti na skupni večerji sestal z Zoranom Jankovićem, največjim nasprotnikom Janeza Janše. Dr. Miha Kovač meni, “da je šlo za skrajno bizarno, to je zelo čudno in nenavadno dejanje”. Vzdušje v Sloveniji pred predsedniškimi volitvami pa je slabo tudi zaradi še nekaterih dogodkov, ki vzbujajo zaskrbljenost, negodovanje in kritike javnosti. Gre, denimo, za prihod agentov kriminalistične policije in zasliševanje nekaterih poslancev Pozitivne Slovenije v državnem zboru, grožnjo z novo in časovno neomejeno stavko javnih oz. državnih uslužbencev, spore v vrhu pravosodja zaradi pravno spornega sojenja skupini mednarodnih prekupčevalcev z mamili, korupcijo, ki se je razširila v vse sestavine in strukture države, za groba in žaljiva pisma zoper sedanjo oblast in Janeza Janšo, ki jih posamezniki pošiljajo časnikom, in za razne druge zadeve. Najbolj pa zagotovo zaskrbljajo grožnje z nasiljem, ali pa celo pozivi za začetek revolucije v Sloveniji.
Kandidata za novega predsednika države v takem vzdušju končujeta kampanjo in soočanja na televiziji. V kampanjo se je intenzivno vključil tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. V odprtem pismu je Boruta Pahorja pozval, naj dokaže trditev, da Slovenijo upravljajo in vodijo tako imenovani strici iz ozadja, med katerimi naj bi bil tudi Milan Kučan. Dodajamo, da o t. i. stricih iz ozadja slovenski mediji pišejo že dalj časa. Borut Pahor v svojem odgovoru Milanu Kučanu ni navedel nobenega imena in priimka domnevnih stricev, ki naj bi iz ozadja določali usodo Slovenije.
Kar zadeva možne izide drugega kroga predsedniških volitev v nedeljo, 2. decembra, navajajo dve možnosti. Če bo volilna udeležba nizka, približno taka, kot je bila v prvem krogu volitev, bi zmagal Borut Pahor, če pa bi volivci desnega političnega območja v precejšnjem številu ostali doma, na volišča pa bi v večjem številu kot v prvem krogu prišli privrženci dr. Danila Türka, bi zmagal on. V novi številki časnika za družbo in kulturo Slovenski čas je Andrej M. Poznič zapisal, “da so kristjani v Sloveniji v drugem krogu volitev postali jeziček na tehtnici, ki bo odločal, kdo bo naslednjih pet let predsednik države. Borut Pahor sicer ni najboljša izbira, saj je vodil vlado, ki nas je pripeljala na beraško palico. Kljub temu pa mu moramo priznati bolj spoštljivo držo in odnos do drugače mislečih, kot pa ju ima sedanji predsednik. Prav tako moramo Borutu Pahorju priznati, da v njem ni sovraštva do slovenske politične pomladi in predsednika sedanje vlade, Janeza Janše. Je tudi realen politik, ki priznava, da so ukrepi zoper krizo in za sprejem reform, ki jih sprejema vlada, nujni. Ob komentiranju volitev novega predsednika države Slovenije so v reviji Svobodna misel zapisali, da bo po njihovo potrebno povezati politično levico. Samo tako naj bi imela možnost zmage na prihodnjih državnozborskih volitvah. Levica pa mora dobiti močnega voditelja, pri tem pa ne omenjajo Zorana Jankovića, ki pa hoče na vsak način postati vodja celotnega bloka politične levice v Sloveniji. Avtor komentarja v reviji Svobodna misel, časnikar Gojko Bervar, meni, da bi bil za novega voditelja slovenske politične levice najbolj primeren in usposobljen dr. Danilo Türk. Kot da so se pri omenjeni reviji, ki velja tudi za glasilo nekdanjih partizanov, sprijaznili s tem, da dr. Danilo Türk v nedeljo, 2. decembra, morda ne bo ponovno izvoljen za predsednika Slovenije.
Marijan Drobež

Odločilni bodo glasovi vernih volivcev s politične desnice

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme