Blizu ljudem in s pogledom, uprtim v prihodnost

Piše: Danijel Devetak Fotografije: DD

Ljubljana / Praznovanje 70-letnice izhajanja Družine

Slovenski katoliški tednik Družina, katerega prva številka je izšla 7. maja 1952, je v 70 letih iz verskega lista, ki je postal eden najbolj branih slovenskih tednikov, zrasel v središče tiskanih in digitalnih medijev, razvejeno medijsko-založniško in produkcijsko hišo, ki uporabnikom ponuja krščanski pogled na življenje. V prihodnosti želi biti  še naprej gospodarsko uspešna, inovativna, družbeno odgovorna, tehnološko in organizacijsko napredna, je poudaril direktor Tone Rode. Praznovanje jubileja, ki so ga začeli maja lani z različnimi dogodki, so v Ljubljani praznično zaokrožili v petek, 6. maja.

JOHN ALLEN: “POŠTENI ČASNIKARJI V SLUŽBI CERKVE”

Vlogi in poslanstvu katoliških medijev v Cerkvi in družbi danes je bilo dopoldne v galeriji Družina posvečeno študijsko srečanje z razpravo, ki ga je tednik organiziral v sodelovanju s Koordinacijo katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci. Gost – uvodoma so ga pozdravili Manica Ferenc, tiskovni predstavnik SŠK Tadej Jakopič ter predsednik SŠK in novomeški škof msgr. Andrej Saje – je bil John Allen, lastnik in glavni urednik katoliškega novičarskega portala Crux, ameriški vatikanist, ki se je – kot je povedala Mojca Purger, ki je srečanje vodila – v Rim preselil v času Janeza Pavla II. O papežih in Cerkvi je že napisal enajst knjig, pred izidom je dvanajsta. Allen, čigar žena je po rodu iz Dolenjske, je o Družini dejal, da je že v času Jugoslavije bila “alternativni glas”. Danes in v prihodnosti naj to tudi ostane. Ne smete biti sovražni, je dejal prisotnim slovenskim katoliškim časnikarjem, temveč “ustrezno skeptični, postavljajte vprašanja, ki jih ljudje imajo v glavah”. Ko govorimo o katoliških medijih, je nadaljeval svoje razmišljanje, obstajata dve skrajnosti. Na eni so tisti, ki trdijo, da bi morali katoliški mediji oznanjevati evangelij, braniti Cerkev, ohranjati njeno podobo. Na drugi skrajnosti pa trdijo, da gre za novinarstvo, katerega pravila ne izhajajo iz Cerkve, temveč iz poklica in dobre tradicije. Allenovo poslanstvo je, da dobro opravlja novinarski poklic, da zagotavlja objektiven in tudi kritičen pogled na Cerkev, ni pa njen tiskovni predstavnik ali glasnik. “Če ste pošteni in uravnovešeni novinarji, karkoli boste naredili, bo vedno v službi Cerkve in ne v njeno škodo.” Kdor dobro opravlja poklic katoliškega novinarja, že odpira pot evangelizaciji. “Moje poslanstvo ni služiti Cerkvi, ampak resnici.” Ni vloga katoliških novinarjev vabiti ljudi v Cerkev: pomembno pa je, da smo dovolj intelektualno pošteni, “dovolj odmaknjeni, da smo objektivni, hkrati pa tudi dovolj ‘blizu zgodbi’, da jo razumemo in postavljamo v pravi kontekst.” Ostali novinarji največkrat nepopolno poročajo o življenju Cerkve zato, ker “so bistveno predaleč od zgodbe.” Kdor želi pisati o Vatikanu, mora nujno poznati italijanski jezik, miselnost in kulturo: čeprav je uradnih jezikov sedem, je okolje popolnoma italijansko, dnevno tiskovno sporočilo je v italijanščini. Drugi jezik, ki ga mora poznati vatikanist, ja “katoliščina”: poznati je treba katoliško zgodovino, tradicijo, duhovnost, liturgijo. Tretji jezik je “vatikanščina”, saj “Vatikan je svojevrstna kultura, ima svoj jezik, svojo psihologijo.” Ni potrebno imeti “genialnih umskih sposobnosti”, je pa pomembno si vzeti čas in spoznati pojme, kot so kongregacija, koncil, motu proprio itd. O Cerkvi “ne bomo nikdar znali preveč”. Nekateri katoliški mediji so včasih “preblizu Cerkve, da bi bili objektivni”, in tako zavzemajo “strankarsko”, ideološko stališče. “Vaša naloga je najti zlato sredino, ravnovesje med bližino zgodbi, vendar s tolikšno odmaknjenostjo, da ste objektivni,” je dejal Allen slovenskim katoliškim novinarjem. V času, ko je družba globoko razdeljena, bi naši mediji morali biti nekaka “virtualna komuna”, okrog katere ljudje razpravljajo in se združujejo. Allen, ki o Cerkvi piše 25 let, je na koncu dejal, da ima rad Cerkev, “ker je raznolika. Mediji morajo danes slaviti prav to raznolikost.” V Cerkvi je prostor za Josepha Ratzingerja in Hansa Künga, ki sicer nista zgladila vseh nasprotij, kljub razlikam pa sta prijatelja.

PRENOVLJENI PROSTORI IN KAPELA

Študijskemu srečanju je sledil krajši obisk prenovljenih prostorov uredništva Družine, ki so jih v zadnjih mesecih temeljito in zelo okusno obnovili. Člani uredništva, ki so dalj časa delali od doma, so se končno lahko vrnili na svoja mesta. Posebno lepa novost je nova kapela, ki jo je s čudovitimi umetninami (vrata, vitraži, tabernakelj in križ nad njim) opremila Mira Ličen, kljuka na vratih pa je delo Mirsada Begića.

MSGR. JAMNIK: OBČESTVO, MISIJONARJI IN RIBIČI

Večerni del praznovanja 70-letnice se je v ljubljanski stolnici začel s sv. mašo, ki jo je daroval pomožni škof Anton Jamnik; med drugimi uglednimi gosti sta bila predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca in evroposlanka Ljudmila Novak. Odgovorni urednik Boštjan Debevec je uvodoma dejal, da je slavje obenem praznik in zahvala za 70 let. Spomnil se je na dosedanje sodelavce, ki so iz Družine naredili to, kar danes je. Bogu se je zahvalil za bralce in naročnike, za vse, ki so tudi prek radia Ognjišče spremljali mašno daritev. Izročimo Gospodu našo sedanjost in prihodnost, je še dejal, da bi pri svojem delu vedno iskali Njegovo pot.

Msgr. Jamnik je v homiliji povedal, da je prva številka Družine izšla 7. maja 1952 na Goriškem. Ustvarjalcem tednika se je zahvalil za “bogato in ustvarjalno pot” in “srčno poslanstvo” ter izrazil željo, da bi s pogumom, močno vero in velikim upanjem gledali tudi v prihodnost. Spomnil se je na pokojne sodelavce in prosil Sv. Duha, da bi sedanje še naprej vodil in razsvetljeval. Obudil je spomin na svoje prvo srečanje z uredniki leta 1990, na dr. Klemenčiča in dr. Grila. Ustvarjalci Družine so “vesele in žive priče evangelija, saj vaše besede nagovarjajo krščanska občestva, mnoge, ki iščejo smisel življenja, mnoge iskalce, tako ‘vagabunde kot romarje’.” Spomnil se je tudi na besede nadškofa Alojzija Šuštarja, ko je trdil, naj bodo katoliški časnikarji v življenju povezani s Kristusom, “samo iz polnosti vere je mogoče dajati”. Iščejo naj nove možnosti in načine, da bi prišli v čim bolj živ stik z ljudmi, jih nagovarjali. Naj bodo iskreni in pošteni, brez sebičnih nagibov. Časnikarjeve besede naj bodo besede resnice, razumnosti, odgovornosti, milosti. “Izgovarjajmo besede, ki dejansko nekaj pomenijo, imajo svojo težo.” Izgovarjajmo besede razodetja, ki so nas prekvasile: tako bo naša govorica povezana s konkretno življenjsko izkušnjo. V Evropi še vedno vlada velika lakota po Bogu, zato moramo imeti pogum vere in drznost razuma. Brez tega “bo naše krščanstvo zaspalo”. Dialog in nestrinjanje, razprava in debata so načini, da na ljubeč način sprejemamo resnico, ki nam je dana od Boga. V Cerkvi je danes “preveč prestrašenosti. In veliko tega strahu je bojazen pred razmišljanjem, strah pred različnimi mnenji”. Ne smemo se bati razprave, “saj to sodi k približevanju skrivnosti”. Naša občestva naj bodo prostor, kjer imajo vsi pogum razpravljati o vsakodnevnih vprašanjih, izraziti svoje mnenje, tudi drugačno, v želji, da se česa naučimo. Samo če bomo v srcih gojili svobodo in nenavezanost, bodo naše besede besede milosti, potem “bomo lahko odkrivali obrobja, da bomo zares blizu človeku, ki je v najtežji situaciji”. Nikogar ne sodimo, ampak ga iščimo in opogumljajmo! “Iti ven, na obrobja, biti misijonarji upanja, veselja do življenja”. Odkrivajmo “sled Božjega v vsakem človeku”, bodimo “blizu ljudem”. T.i. “družba cinične distance” (Drago Jančar) uničuje medsebojne odnose, človeka vodi v osamo. Tudi kristjani se lahko zapiramo v geto, ki vodi v apatijo, zato nas papež Frančišek vabi, da se odločamo za solidarnost, da gradimo trdna človeška občestva. Zato bodimo misijonarji upanja in veselja do življenja, pastirji v občestvih in ribiči, ki gredo na odprto morje, tvegajo in iščejo človeka. “Ta svet je naša priložnost,” saj je vsak človek ustvarjen po Božji podobi.

Za 70 prehojenih let se je ob sklepu maše zahvalil tudi direktor Družine Tone Rode in se spomnil vseh, ki so v teh desetletjih oplemenitili Družino, da je iz tiskanega občasnika prerasla v časopisno in digitalno medijsko hišo, v revijalno in knjižno založbo, v turistično-romarsko in trgovsko družbo.

SPREJEM

Na večernem sprejemu v klubu Cankarjevega doma, ki se ga je udeležil tudi nadškof msgr. Stanislav Zore, je po krajšem koncertu izvrstnega benda Teo Collori in Momento Cigano direktor Tone Rode med drugim poudaril, da takšen mejnik kliče k pogledu naprej. Družina je bila vedno blizu ljudem, v nekdanjem režimu glas teh, ki niso imeli glasu, v samostojni državi “glas razuma, svobode in odgovornosti, pravice, resnice in dialoga”. V prihodnosti naj bo “še naprej gospodarsko uspešna, inovativna, talentom vabljiva, družbeno odgovorna, tehnološko in organizacijsko napredna, prisotna na vseh platformah, od tiska in spleta do videa in zvoka”. Njeni ključni aduti naj bodo kakovostne in za bralce relevantne vsebine. “Samozavestno, verodostojno, z radostjo in spoštovanjem naj posreduje vrednote krščanstva in katoliške vere. Ustvarja naj skupnost, v kateri se bo vsak počutil spoštovanega in informiranega, duhovno in intelektualno obogatenega. Z navdušenjem naj nagovarja tudi mlajše in sega dlje, do vseh ljudi, ki v stvarnosti slutijo odsev večnosti.” Vsi napori Družine imajo samo en namen: “biti blizu ljudem še naprej, jim pomagati razumeti stvarnost, jih spodbujati k polnemu in pristnemu življenju ter jim na njim primeren način pripravljati pot za osebno srečanje z Jezusom. Tu nismo zato, da bi udobno sedeli v naročju matere Cerkve, temveč zato, da bi se razdajali”. Direktor je tudi navedel, da je Družina danes “delovna skupnost, ki raste”. Sestavlja jo 60 zaposlenih in 300 pogodbenih ustvarjalcev, 100.000 bralcev tednika Družina in prilog Naša družina in Slovenski čas, 100.000 mesečnih bralcev spletnega novičarskega portala druzina.si, 270.000 mesečnih bralcev portala aleteia.si, 80.000 bralcev 14 revij, 80.000 sledilcev na socialnih omrežjih, 2.000 naročnikov in 150.000 ogledov YouTube kanala Družina Media v zadnjem letu, 50.000 kupcev na leto v fizičnih in spletnih trgovinah, 3.000 udeležencev na dogodkih, 3.000 romarjev in turistov, 15.000 gostov v nastanitvenih objektih. “Ta človeška veriga naporov, sanj in načrtov je neizmerno več kot seštevek posameznikov.” Nekdanji glavni urednik in direktor msgr. Janez Gril, “ki se spominja začetkov Družine in vseh dosedanjih obletnic”, se je spomnil sodelavcev, s katerimi so “desetletja ustvarjali Družino, širili njene programe, premikali meje svobode, nagovarjali bralce in bralke ter jih spodbujali k dejavnemu in bolj zavzetemu življenju v Cerkvi in družbi”. Izrazil je veselje, da sedanji zaposleni “z novim elanom, novimi zamislimi in rešitvami” nadaljujejo in nadgrajujejo njihovo delo. “Na obzorju je še veliko jubilejev.” Boštjan Debevec je na živahen način predstavil zagnano uredniško ekipo, pred tem pa se je res iskreno zahvalil “vsem, ki so ustvarjali Družino v črno-belih časih, ko še ni bilo barv, pa tudi vsem kolegom, s katerimi jo danes soustvarjajo”.

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme