Avtonomija je tisto, kar je treba zagotoviti slovenski šoli!

Piše: Katja Ferletič

Ministrica Helena Jaklitsch na obisku v šolskem središču v Puccinijevi ulici

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v petek, 17. decembra, na povabilo goriških dijakov mudila v slovenskem šolskem centru v Gorici. Za zaprtimi vrati se je najprej srečala z ravnatelji Maro Petaros (tehniški zavodi Cankar-Zois-Vega), Sonjo Klanjšček (licej Gregorčič-Trubar), Davidejem Clodigom (Večstopenjska šola Gorica), z vodjo Urada za slovenske šole Petrom Černicem in odgovorno za izvajanje projektov na področju šolske avtonomije pri Deželnem šolskem uradu Elisabetto Kovic. Na srečanju so bili prisotni tudi generalni konzul RS v Trstu Vojko Volko, sekretarka Irena Vadnjal, Marino Marsič (SKGZ) ter profesorici Nadja Marinčič in Martina Grahonja. V imenu profesorjev in ostalega učnega osebja je ministrico uvodoma pozdravila ravnateljica Sonja Klanjšček, po srečanju pa se je dogajanje preselilo v šolski avditorij, kjer so dijaki 5. razredov pripravili kulturni program.

Dijakinji Ivana Jug in Rada Vižintin ter profesorja Jurij Klanjšček in David Bandelj so zapeli Zdravljico – dijaki občutijo slovensko himno kot simbol narodne pripadnosti in povezanosti z ostalimi Slovenci, skozi verze in pripovedi velikih slovenskih peres pa so ugledni gostji skušali prikazati goriškega literarnega duha. Občuteno so prebrali verze pesmi Pogled na goriški grad Ljubke Šorli, Gorica Edvarda Kocbeka in Večeri v predmestju Sv. Roka Stanka Vuka, nazadnje pa še besedilo Zgodba o neupravičeni uri Jože Lovrenčiča. Ministrica je sproščeno in prisrčno nagovorila dijake, zahvalila se je za povabilo in prebrala verz pesmi Znamenje goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Spomnila se je na tridesetletnico slovenske države, ki jo letos obeležujemo “z radostjo v srcu”. Slovenija je mlada država, ki v sebi nosi 1400-letno zgodovino, “to je nekaj izjemnega, je nekaj velikega za ves slovenski narod, za narod, ki mu pripadate tudi vi!” Poudarila je, da vsi mi moramo skrbeti za obstoj naroda, mladi pa, po besedah argentinskega rojaka Marka Kremžarja, naj imajo “v mislih jasnost, v načrtih zahtevnost, v dejanjih kakovost, v skupnosti vzajemnost, v vsem odgovornost”. Dr. Jaklitscheva je mnenja, da so vsi Slovenci v zamejstvu enakopraven del slovenskega naroda, v sožitju in spoštljivem odnosu drug do drugega lahko živijo svojo identiteto. Svoje misli je nadalje izrazila v pogovoru z dijaki, ki so ji postavili številna vprašanja.

Ministrici je njeno delo všeč, doživlja ga kot poslanstvo: “Slovenski narod – doma, v zamejstvu in po svetu – čutim kot svojega, ni mi žal nobene minute, nobene ure, nobenega dneva, ki se začne zgodaj zjutraj in se pogosto konča pozno v noč.” Mladim je zaupala, da se je začetno za mesto, ki ga danes pokriva, čutila popolnoma nesposobno, vendar svojo vlogo opravlja z velikim zadovoljstvom. Dejala je, da v Ljubljani premalo vedo in se premalo zavedajo o obstoju slovenskih manjšin v sosednjih državah, “to je izziv oz. problem, ki ga moramo v matični domovini rešiti”, slovensko manjšino v Italiji pa je primerjala s tistimi na Madžarkem, Hrvaškem in v Avstriji: “Vsaka manjšina je drugačna, a vsi ste naši! V Italiji ste zelo srčni, pozna se mediteranski pridih, tudi narodno čutenje bolj izražate in ga polno živite.” Ministrica je na fakulteti v Ljubljani diplomirala iz zgodovine in sociologije. Goriškim dijakom je iskreno povedala, da je izbrala tako študijsko pot, ker si je želela poučevati, življenje pa jo je presenetilo z drugačnimi izkušnjami. Ljubezen do zgodovine je zanjo ostala “prostočasna dejavnost”, svojega dela na ministrstvu pa ne doživlja kot “politično mesto”, ampak kot področje, ki sploh ni prostor za obračunavanje dnevne politike, kjer desna in leva politična opcija merita svoje moči. Helena Jaklitsch druge ministre “vleče za rokav”, jih spodbuja k sprejemanju za slovensko manjšino pomembnih odločitev, politiki daje na razpolago svoje znanje in sposobnosti.

V nadaljevanju je spregovorila tudi o pridobitvi naziva EPK 2025 za Novo Gorico in Gorico, ki je po njenem mnenju odlična priložnost, ki je ne gre zamuditi, ampak jo je potrebno “izkoristiti za izboljšanje vidnosti slovenske manjšine v celotnem slovenskem prostoru,” mladi pa naj z izvirnimi projekti in pobudami izrazijo pestrost večjezičnega področja. Govorila je tudi o poteku mednarodnih pogajanj in sestankov, o vlogi ženske v slovenski politiki in nevarnosti asimilacije manjšin v Evropi, ki je predvsem posledica demografskega padca. Pripadniki manjšin se morajo po njenem mnenju odločiti, če želijo obstati ali ne in skupnost “živeti ter v njo vlagati”, vloga matičnih držav pa je, da za svoje manjšine skrbijo, jih prepoznavajo, spremljajo in sprejemajo kot del sebe. Pri tem je še opozorila na projekt, ki nastaja med slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu in katerega cilj je omogočiti mladim pripravništvo v raznih slovenskih podjetjih po svetu. Nazadnje je dodala, da se moramo pripadniki slovenske manjšine v Italiji zavedati bogastva, ki ga nudi življenje v prostoru, “kjer sobivata dve identiteti, dva jezika, dve kulturi.”

Srečanje ravnateljev in dijakov z ministrico se je sklenilo s krajšim ogledom šolskega centra in šolskih prostorov, še pred tem pa je dr. Helena Jaklitsch časnikarjem poročala o sestanku, ki ga je imela z ravnatelji in drugimi predstavniki naših šol. Dejala je, da je povabilo dijakov veliko priznanje njenemu delu, želela jim je pokazati, kako je biti minister za Slovence v zamejstvu in po svetu resnično poslanstvo, v pogovoru z ravnatelji pa se je seznanila z organizacijo goriških višjih šol, zgodovinskim orisom in sedanjim delovanjem. Ravnatelji so ji zaupali, da sestavljajo srednje in dolgoročni programski in kadrovski načrt za obstoj in razvoj slovenske šole v Italiji, izpostavili so težave s pomanjkanjem usposobljenega kadra in upadanjem števila vpisov; glede na to, da pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni odhaja v pokoj, pa je bila njihova želja, da bi ji nasledila enako čuteča in strokovno podkovana oseba. Z njimi se je ministrica pogovorila tudi o perečem vprašanju avtonomije urada za slovenske šole. “To je nekaj, kar je zaščitni zakon, vsaj na papirju, prinesel. Avtonomija je tisto, kar je treba slovenski šoli zagotoviti, Slovenija pa vsa prizadevanja manjšine podpira.”

Po ministričinih besedah je zelo pomembno, da ima slovenska šola svojo avtonomijo, da odloča glede na potrebe manjšine, ne pa celotnega osebja, ki je zaposleno v Italiji. O zagotovitvi avtonomije slovenskega šolstva naj bi se pogovarjala tudi slovenski in italijanski minister za šolstvo in izobraževanje na prihodnjem srečanju, glede termina soočanja pa še potekajo dogovori.

Izjave goriških ravnateljev

Ravnateljica liceja Trubar-Gregorčič Sonja Klanjšček je za Novi glas povedala, da ji je pogovor z ministrico pustil zelo dober vtis: “Spregovorili smo o svetlih plateh našega šolstva, o tem, kar nudi, o bogastvu večjezičnosti in ohranjanja slovenske kulture in identitete. Dotaknili smo se tudi odprtih vprašanj tako v zvezi s pomanjkanjem kadra na raznih nivojih kot tudi avtonomije, ki se še mora izgraditi na ravni deželnega šolskega urada. Opozorili smo na to, da je v glavnem naša, skupna naloga ta, da sestavimo srednje in dolgoročni programski in kadrovski načrt za obstoj slovenske šole v Italiji. Ta načrt sploh ni samoumeven, potreben je pozornosti in nege, da se lahko še naprej razvija.”

Mara Petaros, ki vodi tehniške zavode Cankar-Zois-Vega, je dejala, da je bilo srečanje z ministrico prisrčno, “dijakom je zelo odkrito spregovorila o svojem delu in manjšinski stvarnosti, kot jo ona doživlja. Ker je tudi sama še zelo mlada, se zna dijakom približati in jim spregovoriti na primeren način. Na sestanku, ki je bil namenjen samo ravnateljem, smo spregovorili o težavah, ki trenutno tarejo slovensko šolstvo v Italiji, od kadrovskih težav do upadanja vpisov, in seveda o svetlih točkah naše šolske strukture. Ministrico bomo gotovo še povabili v naš šolski center, najverjetneje maja, ko bomo praznovali dan Evrope.”

Ravnatelj Večstopenjske šole Gorica Davide Clodig nam je povedal, da so ravnatelji in sodelavci ministrici predstavili trenutno najbolj pereča vprašanja in predvsem značilnosti šolstva na Goriškem, začenši z zgodovinskim opisom do aktualnih tematik: “Spregovorili smo o težavah, s katerimi se moramo soočati, o upravljanju pandemije in težavah na deželnem šolskem uradu oz. o vseh postopkih, ki so vezani na organizacijo in avtonomijo naše šole, kot so npr. tudi natečaji za stalno osebje.”

Obisk ministrice v Doberdobu

V popoldanskih urah je v Doberdobu sprejel ministrico župnik Ambrož Kodelja. Za Novi glas je povedal, da si je dr. Helena Jaklitsch ogledala cerkev sv. Martina in župnijsko dvorano, v kateri imajo vaje in nastope godba na pihala, dramska skupina, pripravljajo

božičnice, pa tudi druge prireditve. G. Kodelja je dejal, da je ministrica “v prijetnem pogovoru spoznala utrip župnijske stvarnosti in nam zagotovila svojo naklonjenost. Gospe ministrici in spremstvu se zahvaljujemo za čas, ki so nam ga posvetili, v upanju, da se bomo še kdaj srečali.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme