Prešernov svet in narodno-zabavna glasba, Ivan Sivec v Števerjanu ob praznovanju dneva kulture
Ob praznovanju dneva kulture se je v nedeljo, 1. februarja, v poznih popoldanskih urah v župnijskem domu F. B. Sedej v Števerjanu odvijal dogodek Veselo o Prešernu in glasbi. Gost večera je bil Ivan Sivec, eden najbolj plodovitih in branih slovenskih pisateljev, avtor 196 knjig, ki že več kot dve desetletji sodi med najbolj izposojane avtorje v slovenskih knjižnicah. Rojen v Mostah pri Komendi leta 1949, od leta 1972 živi in ustvarja v Mengšu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral na oddelku za slovenistiko, na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo je pridobil naziv magister etnoloških znanosti. Od leta 1987 je član Društva slovenskih pisateljev.
Njegova dela so izšla v več kot 400.000 izvodih, številna so bila ponatisnjena, več jih je bilo dramatiziranih, veliko izdanih v elektronski in avdio obliki ter nekaj tudi v brajici. Vsako leto si bralci v slovenskih knjižnicah izposodijo okoli 40.000 Sivčevih knjig, predstavitve svojih del ima po Sloveniji in po svetu. Nekatere knjige so bile prevedene v nemščino, angleščino in italijanščino. Zaslužna profesorica dr. Helga Krisper Glušič je Sivčevo ustvarjanje označila kot vitalistični realizem s primesmi dokumentaristike. Več njegovih romanov je bilo prirejenih v filme in televizijske nadaljevanke. Poleg književnosti je napisal več kot 3000 besedil za popularno glasbo in pevske zbore. Znanstveno je obdelal razvoj narodnozabavne glasbe in napisal več monografij o slovenskih skladateljih. Za izjemno obsežen, raznolik opus in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest, je leta 2019 prejel red za zasluge za narod.
Večer, ki ga je povezovala Ema Terpin, so uvedli pevci in pevke domačega mešanega pevskega zbora F. B. Sedej pod taktirko Patricka Quaggiata z izvedbo Prešernove Zdravljice.
Gost večera je nato občinstvo popeljal v Prešernov svet, saj smo lahko ob projekciji stotih fotografij spoznali delček Prešernovega življenja, od rojstva tja do šolanja in ustvarjanja, do njegovih nesrečnih ljubezenskih zgodb, študija prava in odprtja odvetniške pisarne v Kranju, prijateljevanja z Matijo Čopom, ki mu je bil kot mentor pri pisanju nekaterih pesmi. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev, in danes velja za največjega slovenskega pesnika. Zdravljica, napisana leta 1844, ki je bila sprva cenzurirana, spada v vrsto liričnih himn, po temi je domoljubna. Pesem praznuje enotnost, življenjske užitke in je ena izmed tipičnih pesmi preporoda, ki nasprotuje stilu narodu sovražnega tujca. Zato v obdobju oživitve ni bila priljubljena le med Slovenci, temveč tudi pri ostalih narodih, ki jih je opredeljevala podobna usoda, je bila pesem sprejeta kot zdravica svobodi in harmoniji. Sedma kitica je leta 1990 postala besedilo državne himne Republike Slovenije.
Z glasbenim intermezzom je zbrane navdušil mladi pianist Peter Soban, ki je na klavir zaigral dve skladbi: Nokturno Bojana Glavine in Glasbeno skrinjico Zvonimirja Cigliča.
V drugem delu večera je Ivan Sivec predstavil svojo najnovejšo knjigo Legende slovenske narodno-zabavne glasbe ter spregovoril še o domači glasbi, ki je v Števerjanu s festivalom najbolj doma. S to knjigo in drugimi, ki ji bodo sledile, želi avtor pokazati na izvorni studenec te zvrsti glasbe, vrednost njenih nosilcev ter srčnost, s katero so to glasbo ustvarjali in izvajali vsi tisti posamezniki, ki so že prešli med legende. Eden od namenov je, da se starejši spomnijo zaslužnih glasbenikov, mladi pa jih vzamejo za vzor.
Večer se je zaključil s pesmijo Viharnik vrh gora na besedilo Ivana Sivca, ki jo je ubrano zapel domači mešani pevski zbor F. B. Sedej.
