Ave crux alba! 800 let Malteškega reda na Slovenskem
S 23. okt. 1217 je datirana listina, v kateri papežev legat in salzburški nadškof Eberhard II. (1200-1246) poroča, da se njegov vazal Friderik III. Ptujski (u. 1220) odpoveduje dajatvam špitala v Melju pri Mariboru (pripadal bratom sv. Janeza), ki si jih je prilaščal kljub privilegiju o dajatvah, ki ga je bratom sv. Janeza podelil že papež Inocenc II. (1130-1143).
Listina dokazuje prisotnost Malteškega viteškega reda na Slovenskem že častitljivih 800 let! Redovni bratje sv. Janeza so imeli pri nas skupno 3 komende, kakor so imenovali svoje gospodarske posesti – v Melju pri Mariboru, na Polzeli in pri Sv. Petru na Kranjskem (danes imen. Komenda pri Kamniku).
Kdo so bili Redovni bratje sv. Janeza in kakšno povezavo imajo z Malteškim viteškim redom?
Malteški viteški red, z uradnim nazivom Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte (SMVR) je znan pod različnimi imeni, in sicer kot red sv. Janeza, ivanovci in hospitalci. Njegovi začetki segajo v 2. pol. 9. stol., ko so trgovci iz Amalfija z dovoljenjem egiptovskega kalifa v Jeruzalemu ustanovili hospic, ki je oskrboval bolne, gostoljubje pa je nudil tudi romarjem. Sprva je deloval pod okriljem benediktincev, 1080 pa ga je prevzela na novo ustanovljena Bratovščina sv. Janeza. Ustanovnik, bl. Gerard (ok. 1040-1120), je bil verjetno benediktinski brat laik, predstojnik hospica. Kmalu po 1099, ko so kristjani v 1. križarski vojni osvojili Jeruzalem, je Bratovščina sv. Janeza postala vojaški red; skrb za bolne je zamenjala z vojskovanjem za obrambo Svete dežele. 13. feb. 1113 ga je z bulo potrdil papež Pashal II. (1099-1118) in ga priznal kot laično versko inštitucijo s posebno avtonomijo.
Muslimani so 1187 ponovno osvojili Sveto deželo in ivanovci so se umaknili v Akon, od tod pa na Ciper in Rodos; 1523 so se po hudih bojih s Turki umaknili tudi z Rodosa. Red sv. Janeza je 1530 sprejel ponudbo cesarja Karla V. in prevzel Malto, ki je tedaj imela status vazalne države španskega podkralja Sicilije. Tu so ostali do 1798, ko jih je pregnal Napoleon. Od 1834 dalje ima SMVR svoj sedež v Rimu, kjer v Magistralni palači in Magistralni vili z zagotovljenimi eksteritorialnimi pravicami uraduje še danes.
SVMR je ena najstarejših ustanov zahodnokrščanske civilizacije: 4. najstarejši cerkveni red, najstarejši križarski red in edini še obstoječi suvereni viteški red. Sodi med katoliške verske redove in je član mnogih mednarodnih teles: od 1994 ima status stalnega opazovalca v Generalni skupščini ZN, svoje stalne delegacije ima akreditirane v Evropskem centru ZN, Svetu Evrope, EU, Unescu, Mednarodnem inštitutu za človekove pravice in Mednarodnem odboru Rdečega križa. Red vzdržuje diplomatske odnose s približno 120 državami (od 1992 tudi z Republiko Slovenijo), ima lastne potne liste, valuto (malteški scudo) in poštne znamke. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Mojca Jenko
Narodna galerija v Ljubljani razstavlja zaklade evropske zgodovinske dediščinePreberi tudi
Kristjani in družba
