Andrej Kosič v deželnem svetu
Ljubezen in spoštovanje do samega sebe in do okolja, ki slehernega izmed nas obdaja, sta izhodišči, na katerih temelji in se razvija slikarstvo goriškega umetnika Andreja Kosiča. “Vedno sem stremel po tem, da bi s svojo umetnostjo spojil človeka z naravo”, je dejal likovnik na odprtju svoje antološke razstave v prestižnih prostorih deželnega sveta v Trstu, v sredo, 27. junija. Gre namreč za pomenljiv kulturni korak dežele FJk, ki je na istem prostoru sicer že gostila slovenske umetnike. “Ko sem nastopil svoj mandat, so bile v preddverju deželnega sveta na ogled slike Lojzeta Spacala”, je dejal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Takrat je samemu sebi obljubil, da bo prisotnost slovenske umetnosti v deželnem svetu čim bolj podpiral. “Naša dežela pa ima na likovnem področju veliko število kakovostnih umetnikov, ki so si zaslužili prisotnost na tako prestižni lokaciji. Končno pa je napočil čas še za enega slovenskega slikarja”, je dejal deželni svetnik, ki je med drugim izpostavil enakopravnost, katere je bil slovenski jezik deležen v pripravi same postavitve. Bodisi reklamni letaki bodisi katalog razstave z naslovom Andrej Kosič – Moja dežela, moj svet Akvareli, ki ga je izdala Zadruga Goriška Mohorjeva na pobudo dežele, so v slovenskem in italijanskem jeziku. Za organizacijsko plat postavitve je poskrbel Miloš Čotar, sicer Gabrovčev sodelavec na deželi.
V preddverju deželnega parlamenta je razstavljenih okrog sto del, ki sestavljajo antološki pogled v topose Kosičevega ustvarjanja. V slike različnega formata, sicer pa dokaj enotne vsebinske razsežnosti, se bodo po besedah predsednika deželnega sveta Maurizia Franza lahko zatopili svetniki, še zlasti ko bodo iskali uteho in mir po morebitni napeti seji skupščine. Idealno se bodo sprehodili po idiličnih svetovih goriškega umetnika, ki z upodabljanjem narave bogatijo ne le oko, temveč predvsem dušo. O tem pogledu in splošneje o Kosičevi umetniški poti je spregovorila umetnostna kritičarka Verena Koršič Zorn. Njen govor objavljamo v celoti:
Spoštovani,
razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča na sedežu Dežele Furlanije Julijske krajine je posebno pomemben dogodek: potrjuje namreč enakopravnost slovenskim ustvarjalcem, ki že stoletja prispevajo svoj delež v kulturno zakladnico teh krajev.
Goriški slikar Andrej Kosič je dejavno vstopil v svet umetnosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja in bistveno pripomogel pri obnavljanju povojnega umetniškega življenja na Goriškem. Njegovo dolgo in uspešno ustvarjalno pot je zaznamovalo nad 110 osebnih in okrog 180 skupinskih razstav ter več prestižnih mednarodnih nagrad in priznanj.
Andrej Kosič se je že v mladosti opredelil za figuralno slikarstvo in se predal navdihu narave. S tem je povezal pridobitve impresionističnega slikarstva z lastnim videnjem in dojemanjem čudovtega stvarstva in izdelal svoj nezamenljivo razpoznavni slog, kjer igrata barva in svetloba pomembno vlogo. Izbor del na tej razstavi je omejen na akvarele zadnjih treh desetletij, vodi pa nas po krajih, ki so Andreju Kosiču najbolj pri srcu: slovenske pokrajine od Alp do Jadrana, od panonske nižine do Dolenjske, predvsem pa Kras z žarečim rujem, Goriške z Brdi in Vipavsko dolino, prepredenimi z vinogradi in posejanimi s cerkvicami na vzpetinah. Lepote teh krajev, s katerimi je Kosič intimno povezan – za nekatere je clo poiskal vzporednice v verzih priljubljenih primorskih slovenskih pesnikov – je spremljal s svojim čopičem v različnih letnih časih, v različnih vremenskih okoliščinah, z raznolikimi osebnimi občutji in razpoloženji. Na papir je vse to prelil z vodnimi barvami, strastno izčiščeval in preizkušal tonske odtenke, izbiral poteze čopiča od najtanjših do širokih, od rahlih kot dih do krepkih in odločnih. Kompozicijsko uravnoteženi izrezi iz narave se nam s skrbno izbrano perspektivo približujejo ali oddaljujejo s posebnim dinamičnim učinkom. V delih zadnjih let je pogostnejša barvna perspektiva, ki kompozicije poenoti, izbira barvnih tonov pa prispeva k poudarjenemu občutju in posebnemu razpoloženjskemu pridihu. Tako v delih velikega kot v delih malega formata je zaznavna zavidljiva slikarjeva spretnost v obvladovanju slikarske površine in njegova izredna umetniška rahločutnost. Kosičeva dela niso le odraz vidnega sveta, pač pa tudi nevidnega, tistega, ki živi na ravni emocij. Z barvami zazvenijo strune umetnikovih najglobljih razmišljanj o čloekovem bivanju na tem svetu, odsevu neke višje sile, po kateri hrepeni vsako človeško srce.
IG
