Karitas Trst in projekt Spazio 11, nov prostor za ljudi v stiski in migrante
V Trstu, točneje na Ulici Udine 11, je pred kratkim zaživel čisto poseben prostor oz. neke vrste čakalna soba za ljudi v stiski in za migrante. Soba predstavlja lahko prostor za počitek ali krajši premor, prostor, kjer je na voljo topla skodelica čaja, kaj za pod zob, možnost polnjenja mobilnih telefonov, ter predvsem prostor, kjer lahko oseba dobi osnovno zdravstveno oskrbo. Vse to ponuja Spazio 11 (Sala di attesa solidale), ki je nastal na pobudo tržaške Karitas skupaj z združenjem Donk – Humanitarian Medicine ter s podporo UNHCR – UN Refugee Agency.
Posebno pobudo oz. projekt so predstavili v sredo, 19. februarja 2025, v prostorih dvorane Piccola Fenice v Trstu. Prisotne je na novinarski konferenci najprej pozdravil direktor tržaške Karitas duhovnik Giovanni La Manna. Prisrčno se je zahvalil fundaciji CRTrieste, ki je pripomogla k uresničitvi tega enkratnega projekta. Po mestu so namreč opazili, da vse več migrantov in ljudi v stiski ponoči nima zatočišča. To skrb so delili s tržaškim škofom Trevisijem, predstavniki združenja DONK in UNHCR (Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce). Tako je nastal prostor, ki sta ga podprli tudi dve podobni ustanovi Casa Giubileo in Casa Donk, kjer lahko ljudje najdejo umirjen, topel in varen prostor čez noč.
Prostor bo odprt vsak dan od 19. ure do 7.30. Trenutno lahko sprejme približno sedemdeset oseb, vendar se bosta število in urnik lahko spremenila glede na potrebe. Pobuda trenutno ni upravičena do javnih subvencij ali konvencij, jo pa podpira Fundacija CRTrieste in odgovorni računajo in zaupajo tudi na sodelovanje in radodarnost civilne družbe, je še povedal duhovnik Giovanni La Manna.
“Kar predstavljamo danes, je delček velikega zemljevida solidarnosti, ki je že prisotna in ki jo želimo povečati in razširiti,” je na odprtju najprej poudaril tržaški škof Henrik Trevisi. S to pobudo želijo tudi podpreti druge stvarnosti in jih spodbuditi, da se lotevajo prostovoljstva ter pomagajo in se podpirajo. “Strast združuje tiste, ki jih spodbuja Kristusova ljubezen.” Pojasnil je tudi, da kljub novemu prostoru ostaja še naprej odprta soba, namenjana prenočitvam mladoletnih, v Ulici Sant’Anastasio ter je na voljo že vzpostavljena mreža ponudbe za šibkejše. “Očitno je bilo to, kar je bilo do prej, premalo, zato se je ob opazovanju stvarnosti in dogajanja rodila ta pobuda.” Jasno je, da ni dokončnega odgovora na to problematiko, vendar smo vsi del tega življenja, te zgodbe in zaradi tega so uresničili to pobudo z željo, da skupaj ustvarimo bratsko skupnost, je še sklenil škof Henrik Trevisi.
Besedo je nato prevzel predsednik združenja Donk HM Stefano Bardari. Po njegovem mnenju je ta novi prostor takojšen in strokoven odziv na zdravstvene potrebe vseh, ki nimajo varnega prenočišča. “Naši prostovoljci in prostovoljke so se množično in pozitivno odzvali, da bi vsem zagotovili primerno zdravstveno pomoč ter tudi pravico do zdravja.” Skupaj s tržaško Karitas in UNHCR so s tem projektom poskusili rešiti problem, ki na žalost traja že več mesecev, in sicer problem številnih ljudi, ki živijo na ulicah. “V okviru tega projekta bomo nudili triažno službo za ugotavljanje morebitnih obolenj, vključno z duševnim in psihološkim zdravjem ljudi. Skrb za zdravje občutljivih ljudi pomeni tudi skrb za zdravje celotne tržaške skupnosti,” je še poudaril predsednik Stefano Bardari.
Nazadnje je na novinarski konferenci spregovoril tudi predstavnik UNHCR Matteo Valentinuz. Njihova naloga pri tem projektu je zagotavljati tehnično podporo z usposabljanjem prostovoljcev in osebja, zaposlenega v centru, seveda s poudarkom na prepoznavanju šibkejših oseb, je pojasnil. Poleg tega bodo uporabnikom tega centra nudili informacije o pravici do azila in vseh postopkih v Italiji. “To je pobuda, o kateri smo začeli razmišljati pred več meseci in je rezultat nekega osnovnega razmisleka, saj v Trst prihajajo ljudje po balkanski poti in ti se nenehno spreminjajo. Naš prispevek je s pomočjo te ekipe pomagati razumeti spreminjajoče se pojave in ljudi, ki so včasih vidni, včasih pa nevidni,” je sklenil Matteo Valentinuz.
