Jubilej komunikatorjev: “Pripovedujte zgodbe upanja, ki hranijo življenje!”

Ob koncu prejšnjega tedna je potekal prvi veliki dogodek svetega leta 2025. Ob godu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev in tiskarjev, je bil posvečen vsem, ki delajo v svetu komunikacij. V petek so udeleženci poromali skozi sveta vrata v baziliki sv. Janeza v Lateranu, v soboto pa se je več tisoč predstavnikov medijskih hiš iz vsega sveta v dvorani Pavla VI. srečalo s papežem Frančiškom. Prisotne je presenetil, ko je devet strani dolg govor odložil in jih raje spontano nagovoril s krajšo mislijo o sporočanju. “Sporočati pomeni malo stopiti iz sebe, da drugemu dam nekaj od sebe. In sporočanje ni samo izhod, ampak tudi srečanje z drugim. Znati komunicirati je velika modrost.” In še: “Vaše delo je delo, ki gradi; gradi družbo, gradi Cerkev. Če je resnično, vsem omogoča, da gredo naprej. ‘Oče, vedno govorim resnico …’ – ‘Ampak ali si ti resničen? Ne samo stvari, ki jih govoriš, ampak ti, znotraj sebe, v svojem življenju, si resničen?’”

V govoru, ki so ga izročili v branje udeležencem jubileja, se je sveti oče v težkem trenutku zgodovine človeštva, “ko je svet še vedno ranjen od vojn in nasilja”, najprej zahvalil komunikacijskim delavcem, ki tvegajo življenje, da bi iskali resnico in pripovedovali o grozotah vojne. Prosil je, naj se brani in zavaruje svoboda tiska in izražanja misli skupaj s temeljno pravico do obveščenosti. “Svobodna, odgovorna in pravilna informacija je dediščina znanja, izkušenj in kreposti, za katero je treba skrbeti in jo spodbujati. Brez tega smo v nevarnosti, da ne bomo več ločili resnice od laži; brez tega se izpostavljamo vedno večjim predsodkom in polarizacijam, ki uničujejo vezi družbenega sobivanja in nam preprečujejo ponovno vzpostavitev bratstva”. Poklic novinarja je več kot poklic, je dejal papež. “Je poklicanost in poslanstvo. Vi, sporočevalci, imate temeljno vlogo za današnjo družbo pri pripovedovanju dejstev in v načinu, kako jih pripovedujete. Vemo: jezik, drža, toni so lahko odločilni, saj ustvarjajo razliko med sporočanjem, ki razvnema upanje, postavlja mostove, odpira vrata, in sporočanjem, ki namesto tega povečuje delitve, polarizacije, poenostavljanja resničnosti.”

Orodja časnikarskega dela so besede in podobe, pa tudi študij in razmišljanje, sposobnost videti in poslušati, “postaviti se na stran odrinjenega, tistega, ki ni ne viden in ne slišan, pa tudi v srcu tistega, ki vas bere, vas posluša, vas gleda, obuditi čut za dobro in zlo ter nostalgijo po dobrem.”

Frančišek je nadalje spregovoril o pogumu, ki je potreben za premagovanje laži in sovraštva. “Potreben je pogum poslušati s srcem, govoriti s srcem, varovati modrost srca, deliti upanje srca.” “Postavimo spoštovanje do najvišjega in najplemenitejšega dela naše človečnosti v središče svojih src in se izogibajmo, da bi ga polnili s tistim, kar gnije in povzroča gnitje.” Potrebujemo medijsko pismenost, da bi ljudi izobraževali v kritičnem mišljenju; v razločevanju, potrebnem za spoznanje; ter spodbujanju osebne rasti in aktivne udeležbe vsakega posameznika za prihodnost skupnosti. “Zlo je treba videti, da bo odrešeno. Pripovedovati ga je potrebno na prav način, da ne okvari krhke niti sožitja.”

Zato je sveti oče ob jubileju pozval komunikatorje po vsem svetu, naj pripovedujejo tudi zgodbe upanja, zgodbe, ki hranijo življenje. “Ko pripovedujete o zlu, puščajte prostor za možnost zašitja raztrganega, za dinamiko dobrega, ki lahko popravi, kar je razbito. Sejajte vprašanja. Govoriti o upanju pomeni videti skrite drobtinice dobrega tudi takrat, ko se zdi, da je vse izgubljeno; pomeni dovoliti upati tudi proti vsemu upanju. To pomeni opaziti poganjke, ki se pojavijo, ko je zemlja še prekrita s pepelom. Govoriti o upanju pomeni imeti pogled, ki spreminja stvari, jih naredi, da postanejo to, kar bi lahko, kar bi morale biti. To pomeni storiti, da stvari gredo proti svojemu namenu.”

To je moč zgodb, je sklenil Frančišek. “Pripovedujte o upanju … To je – kot bi rekel sv. Pavel – vaš ‘dobri boj’”.