Plamen miru je v Gorici združil skavte s sporočilom upanja, zaupanja in poguma

Pri sprejemu luči so v soboto, 21. decembra, sodelovale vse tri skavtske organizacije na Goriškem: SZSO, ZSKSS iz Nove Gorice, italijanski AGESCI in Scout d’Europa. Člani italijanskega gibanja MASCI, avstrijskega Pfadfinder-Gilde in odraslih SZSO Trst Gorica so s programom začeli že v jutranjih urah.

Popoldansko srečanje je vodilo geslo Upaj, zaupaj, stopi: plamen želi biti pravo sporočilo upanja, zaupanja in poguma, saj je “v vsakem človeku moč, da postane nosilec luči za nekoga drugega, ki morda trenutno sedi v temi”. Cilj srečanja pa je bil seveda tudi ta, da se mladi čim bolj spoznajo med sabo; priložnost sprejema luči iz Betlehema postaja vedno bolj tradicionalno srečanje skavtskih skupnosti iz Gorice. Vse vpletene organizacije so dejavnosti izvedle po starostnih vejah.

Najmlajši člani, volčiči in volkuljice, so se podružili na dvorišču semenišča goriške nadškofije. Skoraj sto otrok je s sv. Jožefom in Marijo iskalo prenočišče, ki ga ni in ni bilo najti. Odločili so se, da bodo kar sami sestavili skromni hlevček. Vse potrebno so si prislužili z uspešnim premagovanjem predvsem jezikovnih pregrad. Volčiči in volkuljice so med igranjem zastavice zaslužili trdna tla hlevčka, ki so jih krasili napisi mir in pace, sprejeti in accogliere, prijateljstvo in amicizia, prijaznost in gentilezza. Mali skavti in skavtinje slovenskih in italijanskih organizacij so iznajdljivo sestavili visoke in trdne stolpe iz skromnih pripomočkov, v zameno so dobili vrv ter šotorko, s katerima so Mariji in Jožefu postavili streho. Med igro spomin so za slovenski izraz poiskali italijansko različico, pod streho so tako postavili še korito in slamo. Hlevček je bil torej nared, brez sten in brez zidov, a poln igrivosti, sreče in novih brezmejnih prijateljstev.

Izvidniki in vodnice so se srečali na skavtskem sedežu SZSO na Drevoredu 20. septembra. Več kot osemdeset skavtov in skavtinj veje IV se je prav tako v mešanih skupinah odpravilo po mestu: na pripravljenih postojankah so varovanci z voditelji razglabljali o miru in bratstvu. Poslušali so pričevanja, nato pa še pripravili izdelek, ki je simbolično strnil pogovor. “Poslušali smo Lenonovo Imagine, v glavnem smo se pogovarjali o meji, tako fizični, kot o predsodkih, torej o mejah, ki jih postavimo sebi v napoto. Govor pa je bil predvsem o premagovanju takih ovir in kako vsak dan v svojem malem graditi mir,” je o svoji postojanki povedala Vida Cotič, skavtska voditeljica goriške čete SZSO. Na drugih postojankah v mestnem središču so iz časopisa izrezanih besed sestavili pesmi o miru, prisluhnili besedam papeža Frančiška o upanju, v parku ob Kornu so voditelji prebrali poročilo o premirju na božično noč leta 1914.

Roverji in popotnice so za startno točko svoje poti izbrali Trg Evrope, od koder so v manjših skupinah ponesli luč v različne srede: obiskali so hišo za sprejem oseb z duševnimi motnjami v Solkanu in “poslušalnico” za žrtve nasilja nad ženskami v Gorici, pri kapucinih so poslušali pričevanje brata Luigija, v Ulici Don Bosco je bil govor o sprejemu mladoletnih migrantov, Massimilano Bressan pa je s skavti delil svojo izkušnjo služenja v goriškem zaporu.

Tako mladinske organizacije kot odrasli skavti in skavtinje so se nato zbrali v goriški stolnici. Sveto mašo, ki so jo udeleženci oblikovali v slovenščini, italijanščini in nemščini, je daroval župnik Nicola Ban, z njim je somaševal g. Bogdan Vidmar.

Pred oltarjem so plamene z italijanske, slovenske strani in z Dunaja združili v enega.

Srečanje so s flashmobom zaključili na Trgu sv. Antona: z vžganimi svečkami so skavti in skavtinje sestavili stiliziran simbol miru z golobico. Sporočilo miru so tisti večer ponesli v mesto, naslednji dan pa so člani SZSO plamen delili pri svetih mašah v Sovodnjah ob Soči, v Doberdobu, Podgori, Števerjanu in pri sv. Ivanu v Gorici.

Priprava dogodka je seveda bila pravi izziv, saj je pri tem sodelovalo več sto skavtov in skavtinj različnih narodnosti in jezikov. Navsezadnje pa so skavti in skavtinje dosegli zastavljeni cilj: družiti se, se skupaj igrati ter sodelovati ne glede na jezik. Tudi in še predvsem s tem gradimo mir.