Vsebinsko zelo aktualna predstava, prežeta z izrazito poetiko

Abonmajska sezona SSG: O snegu in ljubezni

V abonmajskem programu Slovenskega stalnega gledališča za Gorico napovedano, a zaradi tehničnih razlogov žal odpovedano koprodukcijsko glasbeno gledališko predstavo treh gledališč (SSG Trst, Gledališče Koper, Dramma Italiano HNK Rijeka) Naša familija Saše Eržen, v režiji Marjana Nečaka, ki govori o najstnikih brez staršev in njihovi usodi v socialnih zavodih, je v ponedeljek, 25. novembra 2024, v Kulturnem centru Lojze Bratuž nadomestila svojevrstna, s poetičnim nadihom prepojena predstava O snegu in ljubezni, v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča in Zavoda Godot iz Ljubljane. Igralec Tadej Pišek, ki so ga v Gorici že dodobra spoznali mali obiskovalci Pravljičnih uric v Feiglovi knjižnici, katerim je namenil dve očarljivi, s čustvi prepredeni predstavi, Medved z miško na rami in Mehurčki, je Kratki roman o snegu in ljubezni režiserja in pisatelja Marka Sosiča (1958-2021) strnil v dovršeno, subtilno dramsko celoto, ne da bi pri tem okrnil glavne vsebinske niti. Da bi se pri tem ne izgubilo tisto za Sosičevo literarno snovanje tako značilno in razpoznavno poetično razvijanje pripovedi, je igralec, ki je tudi podpisal režijo, v predstavi uporabil še glasbeno in plesno govorico. Obe krasno dopolnjujeta verbalni del uprizoritve. Ob izvirni glasbi Marjana Peternela, ki v živo spremlja dogajanje na odru, in s povednimi, suvereno izvajanimi koreografijami plesalke Mojce Špik in Inana Du Swamija je Pišku uspelo poustvariti posebno vzdušje (vidno podkrepljeno tudi s scensko meglico), ki veje iz Sosičevega romana. Pisatelj namreč v njem prehaja iz podajanja konkretnega dogajanja na misli, ki se spletajo predvsem v razmišljanju protagonistke, in spominov, ki se radi prikradejo v njena razglabljanja. Uprizoritev uhaja iz nekega točno določenega žanra, saj je obenem monodrama, plesna predstava pa tudi koncert. Zelo pomembno je, da je z njo Pišek znal ujeti duha, ki preseva skozi literarno snovanje prezgodaj umrlega tržaškega pisatelja. Vsebina predstave – in seveda romana – je žal zelo aktualna. To je zapletena pripoved o razpadanju družinskih odnosov, v katere vdira nič kaj prijazno politično ozračje današnje družbene realnosti, v kateri se širijo nestrpnost, napadalnost, sovraštvo, ki prehaja že v fašistično mišljenje. To pa je pri nas v preteklosti rodilo samo gorje, zato nas spreleti srh ob misli nanj. Pomanjkanje dialoga v družinskem krogu, nespoštljive, napadalne, sovražne besede, ki letijo iz ust človeka v tej razčlovečeni, do sočloveka brezbrižni družbi, so žal postali vsakodnevna stalnica, ki polni kroniko, tudi iz političnih krogov. V tem nelepem ozračju se spet dvigajo fašistični grebeni, ki sicer tlijo že ves povojni čas. V romanu in predstavi sin slovenske matere in očeta Italijana, ki se je naučil slovenščine, noče več spregovoriti v jeziku lastne matere. Celo prezira jo, tudi pod vplivom prijateljev, ki gojijo fašistoidne ideje. Kako to boli in prebada materino srce, ni težko razumeti.

Svojevrstna predstava, ki je premiero doživela junija 2023 na vrtu muzeja Sartorio v Trstu, se je udeležila že raznih mednarodnih festivalov. Vselej jo je občinstvo lepo sprejelo. Na 25. Festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu je Tadej Pišek prejel nagrado za igro, režijo in priredbo. Tudi goriško publiko sta prevzeli njena sporočilno močna vsebina in njena dognana odrska postavitev. Gledalcev ni osvojilo le izrazito igralčevo podajanje monodramskega besedila, ampak tudi glasba in zelo ekspresiven ples. Z gibi sta namreč plesalca dopolnjevala besedilo in izrazito čustveno poudarjeno posredovala tudi to, kar ni bilo izrečeno z besedami.