Splet razvejanih glasbenih dogodkov
Izredni užitki od Svetilnika glasbe Prek zvokov krajev NSDL do novih sezon Koncertnega združenja Trst in Verdijevega gledališča (1)
Prehod iz poletja v jesen je prinesel bogato bero glasbenih dogodkov v Trstu in Deželi FJK. Festival Il Faro della Musica (Svetilnik glasbe) je ob četrti ediciji dokaj utrdil svojo fiziognomijo. Koncertno združenje Trst (Società dei Concerti di Trieste) je s kar 20 dogodki dobrih deset dni sredi septembra zapolnilo tržaški prostor, v sodelovanju z Občino Trst ter drugimi mestnimi ustanovami in zasebnimi pokrovitelji doseglo razvejano občinstvo. Poslušali smo prva dva koncerta simfonične sezone 2026/27 Gledališča Verdi, ki sta sovpadala z omenjenim festivalom, najprej pianista Benedetta Lupa (1963), ki je ob dirigiranju Francesca Lanzilotte (1977) in orkestru Fundacije Gledališča Verdi izvajal Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela (1875–1937). Tega smo doživeli izpod edinstvenih rok Marthe Argerich v Cankarjevem domu v okviru 74. Festivala Ljubljana, kot smo poročali. Vsaka primerjava je odveč. Ravel in Lupo nista povsem prepričala tržaškega občinstva, predvsem zaradi inovativnega in še izzivalnega glasbenega diskurza, nas pa absolutno. Sledila je znana Simfonija št. 5 Dmitrija Šostakoviča (1906–1975), ki pa je s svojo bojevitostjo, plastičnostjo in briljanco poslušalce v dvorani navdušila, nas pa manj. Za uverturo je bil sugestiven fragment Beli ocean (Antarktika) (White Ocean – Antarctic) iz Simfonije št. 1, “Oceani”, poklon prerano umrlemu skladatelju in prijatelju tržaškega gledališča Eziu Bossu (1971–2020).

Drugi koncert simfonične sezone Verdija je bil z uverturo iz Čarobne piščali, Koncertom za klavir št. 25 in zadnjo slavno Simfonijo št. 41, “Jupiter” posvečen Mozartu. Priča smo bili nadvse svetli izvedbi pianista Francesca Piemontesija (1983) in performansu 82-letnega nizozemskega dirigenta Tona Koopmana, ki je s svojo karizmatičnostjo, mehkobo in srčnostjo res navdušil. Ravno tako je navdušil tudi domači orkester, ki raste po kakovosti in barvi glasbil iz sezone v sezono, tudi zahvaljujoč novim silam.
Od ostalih srečanj Svetilnika glasbe bi omenil čarobno seanso na prostem ob zatonu pred miramarskim gradom in prekrasnim Tržaškim zalivom. Baletnik milanske Scale Francesco Mascia (1977) je ob klavirski spremljavi Luce Ciammarughija s svojsko energijo in nežnostjo prevedel v ples glasbo Cohena, Bowieja, Michaela, Princea in Rameauja, Bacha, Schuberta, Chopina, Mahlerja, Glassa.

V mali dvorani Verdija pa je bil še en večer posvečen izključno Salzburžanu (ob 270-letnici rojstva): Koncert za klavir št. 9, znameniti “Jeunehomme Konzert”, 21-letnega Wolfganga Amadeusa v izvedbi Tržačana Lorenza Cossija (1982) ter Koncert za dva klavirja št. 10 ponovno s slednjim za klavirjem in komaj osemnajstletno pianistko Emmo Guercio. Novi komorni ansambel Ferruccio Busoni je ob vodstvu Massima Bellija odigral Mozartovo Simfonijo št. 29. Tako mlada talenta kot izkušena tržaška zasedba so želi mnogo odobravanja na večeru, ki je bil obenem posvečen tržaški glasbeni družini Gulli ob stoletnici rojstva Franca Gullija (Trst 1926 – Bloomington, ZDA, 2001), violinista in pedagoga svetovnega slovesa.

Tržaško združenje je na sedežu vlade FJK predstavilo novo, 95. koncertno sezono 2026-2027. Predsednik Piero Lugnani in umetniški vodja, italijansko-argentinski dirigent Marco Seco (1985), sta ob pozdravih deželnega podpredsednika in odbornika za kulturo Maria Anzila ter predsednika Deželnega sveta FJK Maura Bordina komentirala uspešen iztek Svetilnika glasbe oz. orisala svojske vsebine in vrhunce nove sezone. Tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Massimo Tognolli ter predsednik fundacije Monticolo & Forti Andrea Monticolo sta izpostavila pobude partnerjev za vključitev mladih in oseb s posebnimi potrebami v aktivno spremljanje koncertov s soudeležbo samih glasbenikov. Predsednica društva Auiòs Chiara Maria Bieker je lepo prikazala vlogo glasbene terapije pri projektu InCrescendo, čembalistka Paola Erdas pa že dvajsetletno izdajo festivala Wunderkammer, ki je posvečen glasbi na starih glasbilih in se uokvirja v partnerstvo s tržaškim koncertnim društvom, letos naslovljenega Chimera (Himera) zaradi izzivalne ponudbe.
Pa se vrnimo h koncertom: 1. oktobra je bil v videmskem kulturnem centru Cavallerizza eden od viškov mozaične plejade glasbenih dogodkov Nei suoni dei luoghi (NSDL), Med zvoki krajev, ki je poleti opljusknila vso deželo. Najprej je bila okrogla miza o sodobni glasbi pred Faustom Romitellijem (1963–2004) in po njem; ob moderiranju filozofa in muzikologa Alessandra Arba so spregovorili še drugi poznavalci goriškega skladatelja: glasbeni kritik Roberto Calabretto, vodja festivala Milano Musica Cecilia Balestra, belgijski klaviaturist in skladatelj Jean-Luc Pluvier, ki je sodeloval s prerano umrlim ustvarjalcem in še goji njegovo glasbo s skupino Ictus Ensemble. Iz živega pričevanja sošolca in prijatelja Luigija Manfrina je prišla do izraza izvirna in zgovorna osebnost samosvojega učenca Franca Donatonija, še danes aktualnega raziskovalca. Omenjeni belgijski zasedbi se je pridružil novi Index ensemble, sestavljen iz lokalnih glasbenikov, ki je nastal v okviru projekta Dežele FJK za vrednotenje in oživitev njegove glasbe.

Poslušali smo nekaj značilnih Romitellijevih del: Seascape (1994), Amok Koma (2001) in Trash TV Trance (2002), pri katerih so se poleg tradicionalnih glasbil (klarinet, viola, klaviature, tolkala, harmonika, flavta, violina in čelo) razživela še elektronska in posebna lesena flavta s tolkalom. Romitelli je namreč rad spajal in montiral umetne disharmonije in ritme, energije duha in čustvovanja, resno in psihedelično glasbo, sodobne obsesije in vizije prihodnosti. Sorodne štimunge so izžarevale tudi iz zaključnega komada ameriškega skladatelja Frederica Rzewskega (1938–2021) Coming Together (1971), po katerem je bil naslovljen videmski dogodek NSDL.
→ DALJE
Fotografije
1. fotografija: v znamenju Mozarta. Karizmatični nizozemski dirigent Ton Koopman in pianist Francesco Piemontesi sta 24. septembra navdušila občinstvo festivala Svetilnik glasbe Koncertnega združenja Trst in abonente 2. koncerta nove simfonične sezone Teatra Verdi. / Foto F. Parenzan
2. fotografija: Falling from the Sky. Enkratno prizorišče miramarskega gradu s pogledom na morje: baletnik milanske Scale Francesco Mascia in pianist Luca Ciammarughi. / Foto Davorin Devetak
3. fotografija: predstavitev 95. koncertne sezone 2026-2027 Società dei Concerti (SdC) Trieste, 25. septembra na sedežu deželne vlade FJk v Trstu. Od leve predsednik fundacije Monticolo&Foti Andrea Foti, predsednik Koncertnega združenja Trst (SdC) Piero Lugnani, deželni podpredsednik in odbornik za kulturo FJk Mario Anzil, umetniški vodja SdC Marco Seco, tržaški občinski odbornik za socialo Massimo Tognolli, za govorniškim pultom čembalistka Paola Erdas, umetniška vodja festivala Wunderkammer. Foto Davorin Devetak
4. fotografija: pogovor o sodobni glasbi pred Faustom Romitellijem in po njem v kulturnem središču La Cavallerizza v Vidmu. Od leve: muzikolog Roberto Calabretto, profesor teorije, ritmike in zaznave glasbe na videmskem konservatoriju Tomadini Luigi Manfrin, filozof in muzikolog Alessandro Arbo, vodja festivala Milano Musica Cecilia Balestra in direktor društva Associazione Progetto Musica Loris Celetto, organizator pobude Nei Suoni dei Luoghi (NSDL), Med zvoki krajev. / Foto Davorin Devetak
5. fotografija: Coming Together. Index Ensemble in Ictus Ensemble sta 1.oktobra po omenjenem pogovoru v Vidmu skupaj izvajala Romitellijevo skladbo Amok Koma iz 2001. Lokalne italijanske in slovenske glasbenike pod 30. letom starosti je vodil belgijski tolkalist Tom de Cock (tudi umetniški vodja obeh ansamblov): Ivan Boaro za tolkali, Isabelle Meraner flavta, Jacopo Petrucci klavir, Letizia Rossi klarinet, Giovanna Sevi violina, Elide Sulsenti čelo. Od belgijskega ansambla Ictus so še bili: Dirk Descheemaeker klarinet, Aurélie Entringer viola in Jean-Luc Plouvier klaviature. / Foto Davorin Devetak

