Domorodni potočni raki, A. PALLIPES, na območju med Italijo in Slovenijo: varuhi ekosistema

Spoštovane bralke in bralci, ali si predstavljate reko ali potok brez življenja?

Nekega dne zazvoni moj mobilni telefon in na zaslonu se prikaže ime Renate Rozman, biologinje iz Parka Škocjanske jame. “Oj Renata, živijo! Kako si kaj?” jo prisrčno pozdravim. Renata pa mi odgovori: “Živijo, živijo Mara! Kaj praviš, da bi napisali projekt o potočnem raku pallipesu?” – “O čem oziroma o kom?!” vprašam začudeno. In Renata mi začne zavzeto in navdušeno pripovedovati. Pripoveduje mi o potočnem raku, tej čudežni živali, ki kot občutljiv senzor zaznava zdravje naših vodotokov, o njegovem pomenu za življenje ob bregovih, za rastline. Predvsem pa mi pove, da je a. Pallipes iz nekaterih vodotokov že izginil in da se v drugih pojavlja vedno redkeje, kar pomeni, da naši ekosistemi, ki jih ustvarjajo živi organizmi in neživo okolje, niso več zdravi in so torej nevarni tudi za človeka.

Naši vodotoki se soočajo s tiho krizo, ki jo najbolje opazimo prek usode majhnega, a izjemnega prebivalca – potočnega raka A. PALLIPES. Ta čudovita žival, ki že stoletja domuje v naših rekah in potokih od Alp do Jadranskega morja, nam sporoča, da z našimi vodami ni vse v redu. Zato smo se odločili ukrepati.

Jeseni se je torej začel vznemirljiv čezmejni projekt PALLIPES, v katerem sodelujemo strokovnjaki in organizacije iz Slovenije in Italije in ki ga sofinancira Interreg Program Italija-Slovenija VI – A 2021–2027. V naslednjih dveh letih bomo s pomočjo evropskih sredstev v višini več kot milijon evrov poskušali izboljšati življenjske razmere za te fascinantne prebivalce naših voda.

Zakaj je to pomembno za vse nas? Potočni rak ni le še ena živalska vrsta – je pravi vodni detektiv. Njegova prisotnost nam pove, da je voda čista in ekosistem zdrav. Žal pa se danes sooča s številnimi težavami: onesnaženje, invazivne tujerodne vrste in nevarna bolezen, imenovana “račja kuga”, ogrožajo njegov obstoj. Kot da to ne bi bilo dovolj, mu podnebne spremembe s pogostimi sušami dodatno otežujejo življenje.

Naš projekt združuje strokovnjake iz Parka Škocjanske jame, Univerze v Trstu, komunalnega podjetja Ilirska Bistrica in Deželne direkcije za lov in ribištvo. Skupaj bodo raziskovali, kje potočni raki še živijo, jim pomagali z izboljšanjem njihovega življenjskega okolja in poskrbeli za čistejšo vodo v reki Reki/Timavi. Posebej ponosni smo na načrtovano digitalno nadgradnjo čistilne naprave v Ilirski Bistrici, ker bo natančno nadzirala izpuste v reko Reko, in na akcije odstranjevanja divjih odlagališč.

Vendar znanost ni vse – želimo, da tudi vi spoznate te zanimive živali! Pripravljamo podkaste, seminarje in celo gledališko predstavo za otroke. Uporabljali bomo najnovejše tehnologije, kot je “okoljska DNA”, s katero lahko odkrijemo prisotnost rakov zgolj z analizo vodnega vzorca.

Zame to ni le še en evropski projekt, razmišljam, medtem ko s sodelavci iz Euroservisa, kjer delam kot svetovalka za evropske projekte, razvijamo to projektno zgodbo. To je priložnost, da konkretno pripomoremo k zaščiti naše dragocene naravne dediščine. V podjetju Euroservis, ki ima sedež v Trstu, že več kot 20 let pomagamo uresničevati podobne zgodbe o uspehu. Poznamo vsak kotiček čezmejnega območja, njegove posebnosti in potrebe, kar nam pomaga, da smo pri prijavi projektov izjemno uspešni – več kot 85 % projektov, ki jih pripravimo, dobi evropska sredstva. To znanje in izkušnje so se izkazali za ključne tudi pri oblikovanju projekta PALLIPES.

Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027 povezuje ljudi in organizacije na obeh straneh meje ter podpira projekte, ki izboljšujejo kakovost življenja vseh prebivalcev in okolja tega edinstvenega prostora med Alpami in Jadranom.

Vabimo vas, da spremljate naše dogodke in napredek projekta na družbenih omrežjih in spletni strani. Septembra 2025 nas boste lahko srečali na festivalu znanosti TRIESTE NEXT, pripravljamo pa tudi pomembno čezmejno konferenco na temo pomembnosti čiščenja odpadnih vod ter zaščite potočnih in rečnih ekosistemov.