V Štivanu praznovali farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika

Občinstvo prisluhnilo pogovoru med Markom Kravosom in Jurijem Devetakom

V Štivanu so se letos odločili za lično praznovanje farnega zavetnika, ki ga je spremljal zanimiv kulturni program. Tamkajšnja cerkev sv. Janeza Krstnika je bila v petek, 23. junija, prizorišče dvojezične svete maše. Sledila je predstavitev risoromana Jurija Devetaka Nekropola na besedilo romana Borisa Pahorja in povesti Marka Kravosa z naslovom Deva iz Devina. Srečanja, ki se je v večernih urah sklenilo s prižigom svetoivanskega kresa, se je udeležilo lepo število prebivalcev Štivana, Devina in Medjevasi. Ti so si pod stebriščem cerkve ogledali tudi razstavo svetoivanskih venčkov, ki so jih spretne roke domačink izdelale na delavnici pod vodstvom Jadranke Sedmak. Gospe so se izkazale tudi v pripravi okusnih slanih in sladkih dobrot, ki jih prisotni niso mogli prehvaliti. Praznovanje, ki se ga je udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec, sta priredili Pastoralna enota Sesljan – Devin, Štivan, Medjavas – Ribiško naselje in SŠKD Timava Medjavas – Štivan.

Versko dogajanje se je pričelo z bogoslužjem, ki ga je daroval g. Karlo Bolčina ob somaševanju domačih župnikov Giorgia Giovanninija in Fabia La Gioie. Potek sv. maše v cerkvi, ki je bila zgrajena leta 1932 in v kateri se je pred drugo svetovno kot slikar in štukater mojstrsko izkazal Avgust Černigoj, je spremljalo ubrano petje cerkvenega in otroškega zbora pod vodstvom Olge Tavčar. G. Karlo je med homilijo spomnil, da je v teku cerkvenega leta Janez Krstnik edini svetnik, katerega praznujemo tudi dan rojstva in ne le smrti, rojstva za nebesa. Praznik Rojstva Janeza Krstnika praznujemo, 24. junija, ko se dnevi prično krajšati, noči pa daljšati. Točno 6 mesecev kasneje, 25. decembra, ko praznujemo Jezusovo rojstvo pa se obratno dnevi prično krajšati, noči pa daljšati. Medsebojna povezava teh datumov je torej istočasno bogoslužni in kozmični izraz Krstnikovih besed: ‘On (Kristus) mora rasti, jaz pa se manjšati’ (Jn 3,30). Spominjati se Janezovega rojstva, je nato nadaljeval g. Karlo, v resnici pomeni praznovati Kristusa in dopolnitev vseh starozaveznih obljub. Janez Krstnik je bil zadnji izmed prerokov in največji med njimi. Poklican je bil, da bi pripravil pot Mesiji. Danes Janez Krstnik vabi tudi nas, da mu sledimo in z našim življenjem pričujemo, da je on naša pot, resnica in življenje.

Sledila je predstavitev knjig, ki jo je ob sončnem zatonu vodila radijska urednica Elena Legiša. Srečanje je potekalo v znamenju zanimivega in sproščenega klepeta z avtorjema lepo in izvirno izdelanih založniških podvigov. Nabrežinski ilustrator Jurij Devetak, ki se čedalje bolj uveljavlja, je v odgovorih na voditeljičina vprašanja prisotnim obrazložil, da je bilo zanj soočenje s trpko Pahorjevo taboriščno tematiko v času pandemije “zelo zahtevno”.

Med delom, ki je nastajalo kar dve leti, je mladi ustvarjalec pomislil na svojo teto, ki je tudi med vojno doživela taborišče. Na predstavitvi je kot avtor izpostavil pomen ohranjanja spomina na zgodovinsko poglavje masovnega uničevanja sočloveka z namenom, “da bi se to ne več ponovilo”. Če je bil Kravos na začetku do stripovske interpretacije literature zadržan, mu je originalna upodobitev skozi mlade Devetakove oči “veliko povedala”.

Srečanje se je nadaljevalo z orisom vsebine knjige Deva iz Devina, ki je izšla tudi v italijanskem in nemškem jeziku. Medtem ko je slovenski izvod izšel pri Založništvu tržaškega tiska, je za italijanskega (v prevodu Patrizie Raveggi) poskrbela založba Vita Activa Nuova, za nemškega (prevajalka Ivana Kampuš) pa koroški Wieser Verlag.

Deva iz Devina ponuja bralcu zgodbo, ki se odvija na kresno noč. Njena vsebina je duhovita in ironična. “Gre za pravljično pripoved o neki pokrajini, ki jo je treba vedno znova udomačevati, da se počutimo zaščiteni z našo davnino in vsem blagom duhovne dediščine ter v stiku z naravo območja izvirov Timave,” je v pogovoru dejal Kravos.

Povest, ki temelji na zgodovinski osnovi, govori z besedo, a še bolj markantna je v njej Devetakova likovna govorica. Ker so liki, ki nastopajo v knjigi, prikupni in povedni, je ta namenjena tako otrokom kot odraslim. “Tem dejansko omogoča, da se lahko spet zagledajo v svojo otroško domišljijo.”

Branje Deve iz Devina nudi neposredno soočenje z igrivostjo in humorjem ter v času, “ki ga označuje barantanje s človeškim tkivom, omogoča zoperstavljanje temu, da kot ljudje postanemo sterilni in papirnati”. Zgodba prinaša pozitivno sporočilo: sklene se z izkazovanjem ljubezni. Dejansko pripomore h gojenju čustvene dimenzije, za katero je treba redno skrbeti.