Š kot ŠPORT

V teh dneh je šport seveda glaven, posebej nogomet, pa bi lahko pisali o marsikom, vendar smo izbrali nekoga, ki ga po eni strani sicer vsi poznamo, a ki, po drugi strani, ne bo toliko v soju luči na tem mundialu, ker njegova reprezentanca ni med favoriti za končni vidni uspeh. Čeprav… na zadnjem svetovnem prvenstvu so priredili kar nekakšno presenečenje, ko so prišli do četrtfinala, kjer so jih šele po enajstmetrovkah izločili Nizozemci, pred tem pa domov poslali tudi Italijane in Angleže v skupini, kjer je bil še Urugvaj, potem pa v osmini premagali, spet po streljanju enajstmetrovk, trdožive Grke. Govorimo o srednjeameriški reprezentanci Kostarike in o njenem vratarju Navasu. Tega je sicer v nedeljo premagal srbski kapetan Kolarov s prostega strela za zmago Srbije, a bolj nas zanima ta vratar nespornih kvalitet, kadar je na golovi črti, malo manj ob kaki drugi priložnosti. Pa vendar je s klubom Real Madrid od takrat osvojil že marsikaj, med drugim tudi rekordne tri zaporedne naslove v Ligi prvakov. Zanimiv je Keylor Navas zaradi svojega odkritega verskega prepričanja. Zanimivo je, kako pred vsako tekmo poklekne in razširi roke v molitev. Ampak to, da pokažejo svojo vernost, delajo mnogi, bolj je zanimivo nekaj drugega. To je namreč le del Navasovih prizadevanj, ki želijo biti pričevanje vsem ljudem, zlasti pa otrokom, da se s pomočjo vere lahko doseže vse. Pravi, da vera “nam da moči in talente, da dosežemo svoje cilje”. Zato je naredil tudi biografski film, da se vidi, kako je, kakor je dejala Božja in naša Mati Marija: 0 “Velike reči je storil Vsemogočni”. Dejal je, da želi, da “ves svet vidi, od kod sem izšel, v kakšnih okoliščinah sem odrastel, kar sem moral prestati, in način, na katerega je Bog deloval v mojem življenju… Zame je vse to privilegij, ne pa slučaj… ” Tisto, kar je zanimivo, je to, kako je prešel v enega od največjih klubov na svetu, ko vendarle njegova avantura v Španiji ni bila tako enostavna. Najprej je bil v klubu Albacete, ki pa je igral v 2. španski ligi, potem je šel v Valencio, a v drugi mestni klub, Levante, kjer pa mu sprva ni bilo lahko, saj je precej tekem presedel na klopi. “Želel sem poudariti ta čas, ki je pripeljal do tega, da sem lahko šel potem v Real Madrid, ki kaže, kako sem moral čakati, biti potrpežljiv, se boriti… Da se potem vidi, kako otrok, ki je odrastel, prvič stopi na igrišče stadiona Santiago Bernabeu”. Navas seveda upa, da se razume, da ne želi poudariti, kako kdo išče pohvalo, temveč, da lahko tako pokaže, kako duhovni človek lahko doseže svoj cilj. Vrnimo se k njegovi molitvi na začetku vsake tekme: “To počnem že od svojega petega leta starosti. Pokleknem, da izročim vse v roke našega Gospoda. Vselej sem prosil, da bi lahko to počel na največjih stadionih sveta, da bi ljudje videli, da je na igrišču veren človek”. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Piše Andrej Vončina / Cerkveni in družbeni antislovar (46)

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme