Po sledovih p. Marka iz Aviana ob 60-letnici Rimskih pogodb
Blaženi Marko iz Aviana (1631-1699), kapucin, pridigar in čudodelnik, ki je po vsej Srednji Evropi spodbujal kristjane, naj zavarujejo celino pred napadalno turško vojsko, ki je leta 1683 prišla do Dunaja, goduje 13. avgusta (na ta dan je umrl; pokopan pa je bil dne 17. avgusta na Dunaju). Ob tej priložnosti organizira odbor za njegovo kanonizacijo (s sedežem v Pordenonu) dve srečanji oz. romanji.
Letošnja 60. obletnica podpisa Rimskih pogodb, ki sta postavili temelje skupnosti evropskih držav, je idejno izhodišče za srečanje na Trbiškem 13. avgusta. V treh jezikih bodo slovesno razglasili velike vrednote miru in bratstva med narodi na stari celini. Maša bo v dekanijski cerkvi na Trbižu ob 10.30; v priljubljenem Marijinem svetišču na Sv. Višarjah jo bo ob 15. uri v italijanščini, slovenščini in nemščini daroval p. Peter Lah; ob 18. uri pa bo italijansko-slovenska maša v Žabnicah.
V četrtek, 17. avgusta, bo skupina romarjev iz Pordenona šla v Slovenijo. Zjutraj bodo obiskali kapucinski samostan v Svetem Križu na Vipavskem, nato narodno svetišče Brezje, popoldne pa si bodo v Ljubljani ogledali cerkve, kjer je p. Marko iz Aviana, apostol evropskih ljudstev, maševal in pridigal leta 1683 (beri spodaj). Obisk se bo sklenil z večerno mašo v kapucinski cerkvi.
Bl. p. Marko v Ljubljani
V nedeljo, 24. oktobra 1683, je p. Marko nepričakovano prišel v Ljubljano, ko so ravno prepevali Te Deum v zahvalo za osvoboditev Dunaja. Številni med njimi so poznali velike zasluge tega kapucinskega brata pri podvigu, ki je rešil krščansko vero in omiko. Naslednji dan je daroval sveto mašo v kapucinski cerkvi sv. Janeza Evangelista, ki je trajala celo uro. Po maši je imel ganljivo pridigo o pokori in kesanju; vse navzoče Ljubljančane, ki so ga prišli poslušat že v zgodnjih jutranjih urah, je spodbujal k spravi z Bogom. Njegove besede so spremljale solze, ki so mu tekle po licih; ganjeni in skrušeni ljudje so zaradi grehov glasno ihteli. Ob pol treh se je p. Marko povzpel na prižnico cerkve sester klaris in z jasnim do vseh segajočim glasom pridigal o moči Jezusovega in Marijinega imena. Ker so bile druge cerkve premajhne za množico ljudi, ki so ga želeli videti, je grof Gallenberg naslednje dopoldne, 26. oktobra, p. Marka s kočijo in dvorno stražo peljal v stolnico sv. Nikolaja. Tam je daroval sv. mašo in potem še celo uro pridigal – kronist je zapisal, da so za poslušalce “ure postale minute”. Pridigar je poudarjal potrebnost hvaležnosti, ki jo je Kranjska (tako se je takrat imenovala dežela) dolžna Gospodu, ker jo je obvaroval kuge, ki je razsajala v okolici. Navzoča je bila takšna množica, da so polomili kar nekaj klopi in veliko žensk je odrevenelo. Tik pred odhodom iz Ljubljane je pater pridigal na Novem trgu, kjer so se ljudje množično zbirali. Precej lepo je v italijanščini govoril o presveti Devici Mariji. Ljudi je opominjal, naj jo častijo in kličejo kot Patronam Carniolae, Auxilium christianorum, Refugium peccatorum (Zavetnica Kranjske, Pomočnica kristjanov, Pribežališče grešnikov). Priporočal je tudi pobožnost pred Marijino podobo, ki so jo častili pri patrih jezuitih. Na koncu je blagoslovil ljudi, mesto, polja, vinograde, predvsem pa deželo in njene prebivalce. Nato se je poslovil. Kronist zaključuje: “Treba je vedeti, da so po blagoslovu tega človeka mnogi bolniki čudežno ozdraveli. Dvajsetletni plemič, ki se mu je mešalo, je potem ko je prejel blagoslov, ozdravel. Neki slep trgovec, ki so ga zaradi tega morali voditi, je ponovno spregledal in se vrnil domov brez vodnika. Podobno je neki drug plemič odvrgel bergle. Dva od rojstva nema človeka sta po blagoslovu začela klicati: Jezus, Marija! Da niti ne govorim o mnogih, ki so ozdraveli, ko so uporabljali olje, ki ga je on blagoslovil: slepi so spregledali, gluhi so slišali, kruljavi niso več tožili zaradi svojih bolezni”.
V nedeljo, 13. avgusta, na Trbiškem in v četrtek, 17. avgusta, v SlovenijiPreberi tudi
Kristjani in družba
Kristjani in družba
