Komisija za reševanje prikritih grobišč intenzivno izvaja letošnji program
Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč intenzivno izvaja letošnji program. Pri urejanju prikritih vojnih grobišč se po mnenju predsednika komisije Jožeta Dežmana vzpostavlja normalno stanje. Dela v Hudi Jami nemoteno potekajo, doslej so iz rova svete Barbare iznesli že 650 posmrtnih ostankov žrtev, so dejali na novinarski konferenci.
Vzrok za vzpostavitev normalnega stanja na področju urejanja prikritih vojnih grobišč Dežman vidi v lanskoletnem sprejemu zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki nadgrajuje programska načela komisije iz leta 2010.
Ob tem je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odločilo, da se bodo izvedli izkop, prenos in pokop vseh žrtev iz rova svete Barbare v Hudi Jami. “Po sprejemu zakona se je zgodba začela intenzivno razvijati, posebna zasluga za to gre ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo”, je dodal.
Član komisije in zgodovinar Mitja Ferenc je poudaril, da je komisija za letos načrtovala ureditev še približno 70 prikritih vojnih grobišč do stopnje, ki bo omogočala pripravo predloga za vpis grobišča v register vojnih grobišč. V teh mesecih sondirajo 45 prikritih vojnih grobišč, urejajo jih 60, iz 19 grobišč naj bi žrtve izkopali in pokopali.
Posmrtne ostanke 381 žrtev so tako našli v grobiščih Selo pri Pancah, Koželj pri Velenju, Košnica pri Celju in v grobišču Zakriž pri Cerknem, še tri ali štiri grobišča morajo preveriti, če so v njih žrtve.
Ferenc je pojasnil, da se izkop posmrtnih ostankov v Hudi Jami nadaljuje, doslej so iznesli že 650 žrtev. “Do konca jaška nam verjetno ostane še okoli 25, 26 metrov globine, ocenjujemo, da bo število žrtev večje od predvidevanega. To bi znalo biti krepko čez 3500”, je poudaril in dodal, da se bodo dela v Hudi Jami končala do konca prihodnjega leta.
Vse izkopane žrtve iz Hude Jame po forenzični preiskavi po besedah Ferenca pripeljejo v kostnico na Dobravskem pokopališču v Mariboru, kjer čakajo na odločitev hrvaških oblasti, ali jih bodo pokopali na slovenskem ali hrvaškem ozemlju. Slovenske žrtve do začetka in poteka identifikacije ostanejo v kostnici. Če bo opravljena pozitivna osebna identifikacija na podlagi DNK, pa bodo posmrtne ostanke vrnili družinam, da jih pokopljejo v družinskem krogu, je še dodal Ferenc.
Za urejanje prikritih vojnih grobišč je v letošnjem proračunu predvidenih 500.000 evrov, še 450.000 pa za prihodnje leto. Za naslednje leto je obseg programa komisije enak, poleg tega se bodo začeli pogrebi. To pa terja sodelovanje države z lokalnimi skupnostmi za zagotovitev lokacij, izvedbo pogreba in odločitev, kako naj izgleda od države financirani grob, so dejali sogovorniki.
Preberi tudi
