Revščina med nami
Za te državljane je ISTAT uporabil izraz skrajna revščina (“poverta’ assoluta”).
Kaj je revščina?
Združenje Amnesty International tako odgovarja: “Revščina ni nov pojav in obstaja povsod, tudi v najbogatejših državah. Revščina ima številne razsežnosti – ne gre le za to, koliko denarja ljudje zaslužijo. Revščina pomeni, da nimaš čiste vode ali dovolj hrane. Pomeni, da nimaš primernega bivališča, da ne dobiš primerne zdravstvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da nimaš dovolj denarja, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Pomeni, da nimaš dostopa do vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, varnosti in moči, ki jih vsi potrebujemo, da lahko uživamo naše človekove pravice. Pomeni marginalizacijo in diskriminacijo … Revščina ni naključje, niti niso zanjo krivi tisti, ki v njej živijo vsak dan. Pogosto revne ostala družba stigmatizira in krivi za njihovo revščino. Nekateri jih lahko izkoriščajo in obravnavajo z nezaupanjem in s sovraštvom. Revščina lahko predstavlja tudi marginalizacijo in diskriminacijo skupine ljudi v družbi … Otroci in mladi, ki živijo v revščini, so še posebej ranljivi … Revščina povzroči, da se ljudje počutijo izključene, ponižane in nemočne. Vpliva lahko na njihovo zmožnost, da sodelujejo v državnem, družbenem, političnem in kulturnem življenju svoje skupnosti in družbe. Revščina da ljudem občutek, da njihovih glasov ne slišimo.
Mednarodna meja revščine pomeni, da moraš preživeti dan z manj kot 0,92 evra. Okoli milijarda in 400 milijonov ljudi – eden od štirih – na južni polobli živi pod to mednarodno mejo revščine. Sedemdeset odstotkov med njimi je žensk in deklet”.
Prag skrajne revščine je v Italiji določen s posebnim izračunom in označuje tiste družine, ki mesečno ne morejo imeti na razpolago tako imenovane košarice osnovnih dobrin za preživetje. Seveda je ta revščina drugačna od tiste v skrajno revnih državah, a vedno le in samo revščina.
Med nami so revni ljudje, ki molčijo, največkrat zaradi sramu, zato, ker jim je glas v družbi odvzet.
Dobrodelnim ustanovam gre zahvala, če se med nami ohranja še nekaj človečnosti, ki jo sedanja družba s priseganjem na kapital, dobiček vsak dan znova zametuje. Jezna zadrtost privilegiranih skupin do prišlekov in revnih pri nas kaže grd obraz naše družbe.
Revščina obstaja tudi med nami. Samo videti jo je treba. In pomagati. V tišini, ki je enaka tisti, v kateri so prisiljeni živeti revni.
