Jezikovnica (14)
Je od rok ali mu gre dobro od rok?
O pomenih frazemov, frazeologemov, kot smo jim včasih rekli, ali najpreprosteje: stalnih besednih zvez se lahko poučimo marsikje. Delno v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, najceloviteje pa v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra, ki je izšel leta 2011, v elektronski obliki pa je dostopen tudi na spletnem portalu fran. si. Čeprav sta oba slovarja prava zakladnica t. i. besed v prenesenem pomenu, nikjer na naletimo na opozorila, na kaj moramo pri rabi frazemov biti pozorni, da ne povemo česa, česar nismo želeli. Hitro se nam namreč zgodi, da pomene frazemov, ki imajo iste sestavine, nekoliko pomešamo.
Primer za tovrstno zamenjavo sta frazema s sestavino roka oz. roke. Če nam je nekaj od rok, pomeni, da nam ni blizu, ni priročno, je odročno. Npr.: Najvišja polica v kuhinji mi je zelo od rok, tam shranim reči, ki jih redko uporabljam. Čisto nekaj drugega pomeni, če nam gre kaj dobro od rok, to nima zveze z oddaljenostjo, pač pa pomeni, da smo uspešni pri kakšnem opravilu oz. spretni. Npr.: Gojenje zelenjave mi gre dobro od rok, moj vrt je bujen in raznovrsten.
Včasih pa nas sestavine frazema zavedejo, tako je npr. marsikdo prepričan, da je medvedja usluga nekaj dobrega, ker medveda pač povezujemo s sicer veliko, a dobrodušno živaljo, kakršen je pogosto otroški plišasti medvedek. Naši predniki so seveda poznali zgolj medveda kot orjaško zver, ki je lahko ogrožala njihovo živino, zato medvedja usluga ni velika usluga, pač pa ravno nasprotno – to sploh ni usluga, je škoda, ki nam jo kdo povzroči (mogoče tudi nehote, v dobri veri, da nam bo pomagal). Nikar si torej od koga ne želite medvedje usluge, ker boste na slabšem namesto na boljšem.
Tudi če pridemo z dežja pod kap, ne pridemo z dežja pod streho, tako da bi bili na suhem, pač pa pridemo pod tisti del nekoč pogostih (slamnatih) streh brez strešnega žleba, s katerega ponavadi curkoma teče voda, kadar dežuje. Količina vode je pod kapom večja kot pod milim nebom na dežju, zato je to pač za ljudi, ki smo radi na suhem in toplem, slabše. Npr.: Mislil je, da bo na novem delovnem mestu prijetnejše, pa so bili delovni pogoji slabši, očitno je prišel z dežja pod kap, s slabega na še slabše.
In če smo pri medvedu že začeli z živalmi: poznamo tudi frazem, da beseda ni konj, da torej lahko kaj vprašamo, pa si s tem še ne bomo škodili. Npr.: Ne boj se vprašati, saj beseda ni konj, ne moreš torej zgrešiti, če vprašaš. Čeprav konj simbolizira moč oz. utelešenje nečesa velikega in nekateri jedo tudi konjsko meso, tega frazema vseeno ne gre enačiti s frazemom, da je beseda meso postala (obljuba se je uresničila). Npr.: Po dolgih letih obljub se je obnova končno pričela, torej je beseda meso postala, obljuba se je uresničila.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
