Kristavec ali kristovec
Jezikovnica (235)
Kup zemlje, ki je od spomladi ostal od izkopa za kanalizacijske cevi, je bil že čez manj kot tri mesece povsem zelen. Med vsemi mogočimi rastlinami, od trav, plevela, kot je npr. tolščak, in divjih zdravilnih rastlin, kot je rman, pa vse do vrtnih cvetic, npr. ščira, za katerega se sprašujem, zakaj na pusti, nerodovitni zemlji uspeva lepše kot na vrtu, sem zagledala rastlino, ki me je takoj pritegnila, saj jo poznam, a je že zelo dolgo nisem videla. Kristavec. Zakaj me ob besedi, ki ga poimenuje, kar zmrazi? Kristavec. Tako zlohotno zveni. Mogoče zato, ker sem o njem brala v baladi Svetlane Makarovič, z naslovom Krivda, kjer sem prvič slišala zanj in v kateri pesnica v povezavi s trpljenjem, smrtjo in temačnostjo nasploh naniza cel kup poimenovanj različnih rastlin, še zlasti cvetic in zdravilnih oz. strupenih zelišč: “Verbena, koprc, timijan, / se gosta noč na nas spusti, / zlatica, zvončnica, rman, / nekoga bodo mučili. // Spominčica, vijolica, / pobegnil bi, pobegnil bi, / pogačica, kalužnica, / pa saj ni kam pobegniti. // Petunija, potonika, / naj vidi, kaj se z njim godi. / Kristavec, krvomočnica, / o, ne jemljite mu oči. // Kovačnik, pelin, preslica, / ne da se več popraviti. / Cipresa, mirta, rutica, / nikoli več pozabiti.”
Kristavec v družbi s krvomočnico. Kri, kristal, kri, močiti … Ali nič od tega, pač pa kristavec kot Krist ali Kristus, nemara “kristusovec”? Poglejmo podrobneje. Ljudsko ime za kristavec, ki je ena najbolj strupenih rastlin, ki pri nas raste samoniklo, ima pa čudovite, snežno bele lijakaste oz. trobentaste cvetove opojnega vonja, ki zacvetijo zvečer, je angelska trobenta. Pa tudi svinjska dušica, hudabilnik, bulnik in belin, kot piše v knjigi Vlaste Mlakar Rastlina je sveta: od korenin do cveta (2021). Kristavec je bil ena od sestavin “srednjeveških čarovniških maž”: “Močno narkotičnost kristavca, ki vpliva zlasti na možgane in čutila, so uporabljali in zlorabljali kot drogo. V ljudskem zdravilstvu so uporabljali liste navadnega kristavca za uspavanje, pomiritev in proti bolečinam, tudi v porodništvu.”
Latinsko ime za kristavec je Datura stramonium, zato se je v vrtnarstvu za gojene vrste kristavca uveljavilo kar poimenovanje datura. Zakaj pa se kristavec sploh imenuje kristavec? Sklepala sem, da je poimenovanje v zvezi s krvjo, mogoče bi lahko imel zvezo s krvomočnico ali krvenko; ne vem, še zlasti ne, ker na jezikovnem portalu Fran nisem našla nobenega etimološkega zadetka. Sem pa naletela na eno drugo jezikovno zanimivost. V dobrem starem Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894) namreč piše: “menda bi se moralo pisati kristovec, prim. božje drevce (Ilex aquifolium)”. Pa smo tam: nobene zveze s krvjo, temveč s Kristom, ki je stara oblika imena Kristus; kristavec bi bil potemtakem lahko tudi “kristusovec” ali kaj podobnega. Pa je to res?
Kristavec spada med razhudnikovke tako kot paradižnik, paprika, jajčevci, krompir pa tudi tobak in divje rastline, med katerimi sta zelo strupeni volčja češnja in črni zobnik. Brr, še dve poimenovanji, ob katerih človeka kar zmrazi: volčja češnja in črni zobnik. Naši predniki so že vedeli, kako poimenovati tisto, kar je nevarno (volčje, črno). Le zakaj torej strupeni kristavec izhaja iz Kristusa?
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
