Herbert Dorfmann o prihodnosti evropskega kmetijstva
Evropski poslanec je v Slovenski vasi spregovoril o prehranski varnosti, izzivih kmetov in evropski kmetijski politiki
Kmetijstvo je bilo v ospredju evropske politike že pred sedmimi desetletji, ko je bila z Rimsko pogodbo ustanovljena Evropska gospodarska skupnost. Tudi danes ostaja eden ključnih ciljev Evropske unije zagotavljanje prehranske varnosti, vendar so se potrebe v tem času spremenile. Če je bilo v petdesetih letih v ospredju pomanjkanje hrane, se danes med drugim soočamo z vprašanjem, kako zmanjšati količino zavržene hrane. Na to je med srečanjem v Slovenski vasi v petek, 25. septembra, opozoril evropski poslanec Herbert Dorfmann, predstavnik Južnotirolske ljudske stranke SVP. Dogodek je v imenu soorganizatorja Krožka Anton Gregorčič vodil časnikar Julijan Čavdek. Udeležila sta se ga tudi predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in deželni predsednik zveze neposrednih proizvajalcev Coldiretti Martin Figelj, ki sta opozorila na težave majhnih in zelo majhnih kmetij pri spoštovanju pravil, ki jih po njunem mnenju EU piše le z ozirom na večja podjetja.
Dorfmann je spomnil, da so bila vprašanja razvoja podeželja in zagotavljanja dostojnega dohodka kmetov aktualna že ob nastanku Evrope. Po njegovih besedah so bile politike, namenjene preprečevanju opuščanja kmetijskih zemljišč le deloma uspešne, povprečni dohodek v italijanskem kmetijstvu pa je še danes, tako kot v večini drugih držav EU, nižji od državnega povprečja. Medtem ko je bila evropska kmetijska politika nekoč usmerjena predvsem v povečevanje proizvodnje in je zato podpirala večje kmetijske strukture, se v zadnjih petnajstih do dvajsetih letih pozornost namenja tudi manjšim kmetijam in izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Dorfmann je poudaril, da Evropa potrebuje oboje: le velike kmetije lahko zagotovijo zadostne količine hrane.
Med izzivi kmetijstva je Dorfmann izpostavil zlasti negotovost na mednarodnih trgih in odvisnost od uvoza surovin. Pomemben problem ostaja tudi generacijska menjava. Povprečna starost upraviteljev kmetij v Italiji je 58 let, mladi pa se za kmetovanje težje odločajo zaradi nizkih prihodkov, negotovosti in pomanjkanja storitev na podeželju, ki jih potrebujejo družine. Dorfmann je kot dodaten izziv omenil tudi pogosto negativno poročanje o kmetijstvu in kritike nekaterih nevladnih organizacij, ki kmete predstavljajo predvsem kot povzročitelje škode naravi in okolju.
Na vprašanje števerjanskega župana Marjana Drufovke se je dotaknil tudi škode, ki jo kmetom povzročajo divje živali. Podobne težave pozna Južna Tirolska, kjer se Dorfmann že več let ukvarja z vprašanjem volkov. “Treba je obnoviti zdravo pamet,” je dejal in poudaril, da je pri iskanju rešitev treba upoštevati tudi interese kmetov.
Beseda je tekla še o prihodnjem evropskem proračunskem obdobju. Dorfmann si prizadeva, da se sredstva za kmetijstvo ne bi zmanjšala. Po predlogih naj bi bilo v obdobju 2028–2034 za kmetijstvo namenjenih približno 426 milijard evrov, kar naj bi ob upoštevanju inflacije ustrezalo sredstvom iz sedanjega večletnega finančnega okvira.
Preberi več o Slovenski vasi na letošnjih Okusih ob meji (klikni in preberi).
