Uspešna tudi letošnja izvedba Slovenske vasi na Okusih ob meji
Člani ZSKP so tudi letos predstavili Slovence v Italiji na velikem pouličnem prazniku
Festival Okusi ob meji je tudi letos v Gorico privabil množico ljubiteljev okusov celega sveta. Med pestro ponudbo ostaja svojevrstna postojanka Slovenska vas. Med četrtkom, 24., in nedeljo, 27. septembra, je Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP) pod velikim šotorom ponovno združila lokalno hrano, glasbo in pristno vzdušje. S svojimi stojnicami so sodelovala društva KD Sabotin iz Štmavra, SKD Hrast iz Doberdoba in SKPD Frančišek B. Sedej iz Števerjana v sodelovanju z Vinoteko Števerjanski griči.
Da se med vrvežem stojnic na Ul. Crispi vedno občuti domače vzdušje, je na slavnostnem odprtju Slovenske vasi pred številnimi politični in družbeni predstavniki goriških in deželnih institucij izpostavil goriški župan Rodolfo Ziberna, ki se med slovenskimi stojnicami “počuti doma”. Slovenska vas predstavlja za deželnega odbornika Robertija “samo bistvo Furlanije – Julijske krajine”, ki je po njegovem mnenju “tako izjemna prav zato, ker jo sestavljajo skupnosti, ki s seboj prinašajo svojo kulturo in jezik”.
Vse več gostov tudi iz matice
Goriška občina je ocenila, da se je letos na Okusih ob meji zbralo 800.000 udeležencev, čeprav je marsikdo občutil manjši naval ljudi. Tega padca v Slovenski vasi niso občutili, “prav zaradi zvestih gostov, ki pridejo namensko,” opaža predsednik ZSKP Miloš Čotar. Obiskovalci Slovenske vasi namreč niso zgolj naključni mimoidoči, veliko je domačih že zvestih gostov. “Imam pa občutek, da smo vedno bolj prepoznavni tudi za Slovence iz matice. To nam je zelo pri srcu,” je za naš tednik povedal Čotar, ki v Slovenski vasi vidi priložnost za širjenje zavesti o obstoju Slovencev v Italiji.
Več kot le prodaja hrane
Marsikdo je prostovoljcem v Slovenski vasi zaupal, da na Okuse ob meji pride prav zaradi tipičnih jedi našega prostora, cenijo pa predvsem pristnejši odnos. Delo 150 prostovoljcev slovenskih društev na Goriškem prav gotovo daje drugačen pečat štiridnevnemu dogajanju. “Nismo tukaj samo zato, da raznašamo krožnike in kaj zaslužimo za društvene namene. Naši člani v tej dejavnosti vidijo nekaj več – ne delajo le zase, ne v teh štirih dneh kot tudi ne med letom. To verjetno občutijo tudi obiskovalci,” pravi Čotar.
Za praznično vzdušje so tudi letos poskrbele glasbene skupine. Čeprav prinaša organizacijske in finančne izzive, predsednik ZSKP ocenjuje, da je glasba v živo “neprecenljiva”. “To, da se naši mladi na tako veliki prireditvi zabavajo v domačem šotoru, s prijatelji in ob domači glasbi, namesto da bi se izgubili v neki anonimni množici, je za nas izjemen socialni dosežek,” dodaja.
Ob hrani tudi kultura okusov
V Slovenski vasi smo letos lahko prisostvovali tudi kulturnemu programu, ki ga je ZSKP uresničila z več sodelovanji: uradno odprtje vasi je obogatil orkester kitar SCGV Emil Komel, Krožek Anton Gregorčič je priredil srečanje z evroposlancem Herbertom Dorfmannom, Goriška Mohorjeva družba pa je poskrbela za pravljico. “Program Okusi kulture – kultura okusov smo letos še nadgradili. Med letom se ukvarjamo s kulturo, zato smo želeli ta pečat prinesti tudi sem,” pravi Čotar in potrjuje, da bodo s takim nizom dogodkov nadaljevali, saj daje slovenskemu kotičku nov pridih, po katerem verjetno kliče celoten goriški praznik.
Velika prednost Slovenske vasi je tudi ličen in urejen prostor, za katerega skrbijo prostovoljci vseh sodelujočih društev. Kar se da čist in večji prostor omogoča miren postanek obiskovalcev, kar je po drugih ulicah težje najti.
Vse višji stroški
Več prostovoljcev nam je zaupalo, da udeležba na festivalu pomeni vse večje finančno breme. Poleg splošne rasti cen hrane so nekateri izpostavili tudi visoke stroške najema javnega prostora. Letošnjo prisotnost je omogočila tudi finančna podpora ZKB Trst Gorica.
Da so stroški za sodelovanje na Okusih ob meji višji, se zaveda tudi občinski odbornik Luca Cagliari, ki opozarja, da je tudi za občino festival vsako leto dražji predvsem z vidika zagotavljanja varnosti. Vse strožji predpisi narekujejo prisotnost večjega števila namenskega zdravstvenega in varnostnega osebja. Prav zaradi teh izzivov je goriška občina zmanjšala obseg prireditve. “Ne moremo mimo varnosti, tudi zato je bil letošnji festival še posebej uspešen, saj nismo imeli večjih težav z javnim redom,” je za naš tednik povedal Cagliari.
Preberi tudi:
Za Slovensko vasjo stoji več kot 150 prostovoljcev (klikni in preberi)
Ko strast postane poklic: zgodbi pivovarjev Jerneja Kerševana in Mateja Ferfoglie (klikni in preberi)
Herbert Dorfmann o prihodnosti evropskega kmetijstva (klikni in preberi)
