Aktualno

Umetna inteligenca že spreminja naš svet

16. 9. 2026
Piše: Anastazija Pertot Fotografije: damj@n

O razvoju, trenutnem stanju, prednostih in nevarnostih UI

“Umetna inteligenca ni več prihodnost, ampak tiha sila, ki z izredno hitrostjo premika tektonske plošče našega vsakdana.” Tako je bilo uvodoma slišati na sobotnem popoldanskem predavanju letošnje Drage z naslovom Umetna inteligenca – motor epohalnih sprememb. O trenutnem stanju, razvoju, prednostih in nevarnostih umetne inteligence so spregovorili izredni profesor dr. Andrej Flogie, dr. Marko Grobelnik, podjetnik ter medijski ustvarjalec Jan Macarol in moderatorka Breda Susič.

UI KOT ČAROBNA PALČKA

Pred kratkim je javnost pretresla novica, da so strokovnjaki na področju UI opozorili, da bi lahko ta že v tem desetletju presegla človeške zmožnosti v večini veščin, pa še da obstaja več kot 10-odstotna možnost, da bo UI v naslednjem desetletju ubila vse ljudi. Da to ni pretiravanje, je takoj pojasnil dr. Marko Grobelnik, ki je dejal, da smo z UI praktično dobili čarobno palčko, ki izpolni poljubno število želja v zelo kratkem času. UI nas spremlja v vsakodnevnem življenju že vsaj 25 let, zadnja štiri leta pa je obvladala besedilo in razmišljanje. “Dobimo občutek, da na drugi strani stoji stroj, ki zna razmišljati. Tega ne zna delati, a to dobro simulira,” je pojasnil. Ta čarobna palčka uresničuje želje, ampak nima nobene posebne etike v sebi, je še poudaril Grobelnik, ki sodeluje z raziskovalnim centrom OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) na področju umetne inteligence. V nadaljevanju je spregovoril o temi globalnih varnostnih mehanizmov, ki jih je treba sprejeti, da bo razvoj ostal varen. Zadnje čase se je razvila debata, ali bi se ustanovila svetovna agencija, ki bi skrbela za potencialno negativne vidike umetne inteligence. Po njegovih besedah je prišlo do eksponentnega razvoja, ki je neverjetno hiter in rojeva nevarnosti, a dokler ne bo kaj “počilo”, do konkretne kontrole ne bo prišlo.

MLADI IN UI

O učinku umetne inteligence na mladostnike je na predavanju spregovoril dr. Andrej Flogie. Raziskava OECD je pokazala, da trend znanj v evropskem prostoru kaže navzdol na vseh področjih, trend pa raste v azijskih državah. “Izobraževalni sistem v evropskem oz. slovenskem prostoru je bil do leta 2015 še kar dober, od takrat pa upada.” Izobraževalni sistem je izredno pomemben, je pojasnil, ker blaginja naroda oz. človeški kapital z velikim znanjem in kompetencami zagotovi vzpon na področju podjetništva in novih idej. “Če nimaš dotoka kognitivnega kapitala, to se pravi sposobnih študentov, potem težko z njimi kaj narediš.” Ob tem je dr. Flogie podal primerjavo učnih načrtov med Slovenijo in Singapurjem. Učne načrte so v Sloveniji zadnjič spremenili pred 15 leti, v Singapurju pa to storijo vsakih pet let. “Slovenski šolski sistem ne odgovarja na potrebe časa,” je izjavil. Flogie je ob koncu poudaril dejstvo, da smo odgovorni v vseh osnovah razumeti UI, kako ta funkcionira in se uporablja, kajti drugače ne bomo mogli mladih niti naprej vzgajati; treba je torej prilagoditi šolski sistem na trenutno stanje UI. “Mladim je treba približati osnovne stvari in kaj se v ozadju dogaja. Vprašanje je, kako se bomo mi kot ljudje spremenili ali adaptirali, kaj bo z našimi medčloveškimi odnosi in kako bomo našim otrokom privzgojiti empatijo do drugega,” je sklenil Flogie.

POKLICI IN UI

O tem, kako UI spreminja naše poklice, je spregovoril podjetnik Jan Macarol. Številne raziskave ocenjujejo, da bo do leta 2030 na svetu izginilo 92 milijonov delovnih mest, predvsem na področju administrativnega dela, rutinske obdelave podatkov, podpore strankam, po drugi strani se bo 86 odstotkov vseh preostalih poklicev korenito spremenilo, in to se že dogaja. “Zgodba podjetnika je vedno zgodba inovacij,” je povedal Macarol in hitro pojasnil, da je UI orodje, ki nam je zelo pisano na dušo, ker smo po naravi leni in iščemo hitrejše odgovore. Zadeve se hitro spreminjajo in spreminjajo poklice, to vidijo tudi v podjetju, je dejal, kjer poleg UI rabijo strokovnjaka in razmišljujočega človeka, ki lahko presoja rezultate UI. V uredništvu so razvili sistem, ki se neprestano uči od uredniških popravkov, od pogovora z UI, in s katerim nastajajo pisni izdelki. “Veliko poklicev bo zelo odvisnih od tega, od UI, vsekakor bodo zahtevali pristnost in presojo človeka,” je sklenil Jan Macarol.

 

Preberi tudi članke:

Deli z drugimi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Poglej vse prireditve

Vreme