Ko kamenje govori o pradavnini

V Podgori srečanje z naslovom Spoznajmo Kalvarijo

V nedeljo, 30. avgusta, je Prosvetno društvo Podgora skupno z Lovsko družino Podgora pred poslopjem nekdanje osnovne šole v Ulici Slataper priredilo zanimiv in bogat večer z naslovom Spoznajmo Kalvarijo: geologija, poti, živali, kolesarske poti in še mnogo zanimivosti. Srečanje, ki je potekalo v italijanskem jeziku, je privabilo lepo število krajanov in radovednežev ter ponudilo vpogled v naravno, geološko in živalsko bogastvo vzpetine, ki bdi nad Gorico.

Uvodoma je zbrane nagovoril geolog Graziano Cancian (na sliki), ki je orisal geološki razvoj Kalvarije in širšega goriškega prostora. Da bi razumeli sestavo Kalvarije in Podgore, je treba pogledati tudi proti sosednjemu Sabotinu, ki je precej starejši. Nastal je v obdobju krede (pred 130 do 60 milijoni let), ko so na Zemlji še kraljevali dinozavri. Nastale apnence in morsko blato so kasnejši tektonski premiki dvignili na površje, medtem ko je Kalvarija geološko bistveno mlajša – nastala je v eocenu pred približno 45 do 47 milijoni let, ko dinozavrov ni bilo več. Cancian je poudaril osupljivo dejstvo: kamnine z območja nad Podgoro so se v pradavnini oblikovale daleč na jugu, pod današnjo Sicilijo. Morsko dno se je zaradi tektonskih pritiskov afriške plošče vztrajno dvigovalo; ta proces traja še danes in je botroval tudi nastanku Alp. Za območje je značilen t. i. krminski fliš, sestavljen iz peščenjaka in laporja (v Brdih znanega kot ponca). Fosili v njih razkrivajo, da je bilo nekdanje morje toplo, podnebje pa se je skozi zgodovino nenehno spreminjalo, čeprav so današnje spremembe precej hitrejše. Peščenjak je tesno povezan tudi z zgodovinsko podobo Gorice – z njim so grajene številne stare hiše in celo grad. Cancian je predstavil tudi geološke in hidrološke študije ter zemljevide plazovitosti, zbrane pa pomiril s podatkom o prisotnosti naravnega radioaktivnega plina radona, katerega vrednosti so v Podgori nizke.

Besedo je nato prevzel geolog Roberto Ferrari, ki se je osredotočil na erozijske procese in drobne skrivnosti narave. Opozoril je na dogodke iz leta 2014, ko so močne padavine povzročile erozijo ceste med Kalvarijo in Ločnikom ter manjše podore. Peščenjak je sicer kompaktnejši, lapor pa se bolj kruši. “Vsak kamen je fotografija, nosi svojo zgodbo,” je poudaril Ferrari. V skalah Kalvarije je mogoče opaziti fizične odtise, mineralne žile, organske ostanke, vijugaste sinusoidne strukture, fosilizirane rove in sledi pradavnih morskih mrežastih struktur (Paleodictyon). Izpostavil je pomen sonaravnega inženirstva ter poudaril, da zdravo naravno okolje v Podgori nudi dom bogatemu živalskemu svetu, od raznovrstnih žuželk do krastač in močeradov. Svoje razmišljanje je sklenil s Plinijevo mislijo o tem, da se veličina narave kaže prav v njenih najmanjših stvareh.

Predstavnik goriške sekcije planinskega društva CAI je predstavil prizadevanja za vzdrževanje planinskih stez na Kalvariji. Med njimi ima posebno mesto pot 095, območje pa se navezuje tudi na čezmejno Pot miru (Walk of Peace), ki povezuje kraje od Kobarida do obale.

Večer je sklenil  Franco Bert, ki že pol stoletja vodi krajevni lovski revir. V tem obdobju je bil priča velikim spremembam v ekosistemu. Zaradi kmetijskih strupov so izginile poljske jerebice, vse manj je tudi poljskih zajcev. Po drugi strani se je pred 60 leti iz Slovenije uspešno razširila srnjad, pred tremi desetletji pa so se pojavili merjasci. Največjo skrb trenutno predstavlja zlati šakal. Ta približno 15-kilogramska zver, ki lovi v tropih, močno redči srnjad in mladiče divjih prašičev. Glede divjih svinj pa je Bert zbrane potolažil: čeprav veljajo za edino razmeroma nevarno žival na tem območju, se ob srečanju z njimi ni treba bati, pomembno je le ohraniti mirno kri.

Večer v Podgori je ponudil res zanimivo podobo Kalvarije od njene globoke geološke preteklosti in krhke sedanjosti do živahnega vrveža v njenih gozdovih. Obiskovalci so domov odšli z novim zavedanjem, da domači grič ni le prostor za nedeljski sprehod, temveč prava odprta knjiga naravne zgodovine.