Vročinski valovi so resna grožnja za zdravje, gospodarstvo in naravo

Obe Gorici potrebujeta še več zelenja in dreves

Brez dreves, ki poskrbijo, da je temperatura pod njihovimi krošnjami za nekaj stopinj nižja, smo pečeni. Skoraj dobesedno. Vročina, ki se krepi, je tihi ubijalec. Ob statističnih podatkih, ki jih je ob 15. juliju, dnevu spomina na žrtve podnebnih sprememb, izpostavila nevladna organizacija Umanotera, bi se morali oglasiti vsi alarmi.

Zbrani podatki kažejo, da naj bi samo vročinski val konec junija v enem tednu povzročil vsaj 14.000 smrti na območju Evropske unije. 14.000?! Pa ta vročinski val ni bil ne prvi ne zadnji letos, saj se je letošnja sezona vročinskih valov v Evropi začela že maja in konec junija dosegla le svoj prvi vrhunec.

“Podnebne spremembe se kažejo v premiku letnih časov. Poletne temperature danes nastopijo dva tedna prej kot v sredini prejšnjega stoletja in vztrajajo dva tedna dlje v jesen. Trenutno podnebje v sredini julija tudi v Sloveniji že omogoča temperature celo do 43 stopinj Celzija,” je na nedavni seji podnebnega sveta Vlade RS pojasnil meteorolog Žiga Zaplotnik.

V Umanoteri opozarjajo tudi, da imajo vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi kot posledica podnebnih sprememb že uničujoč vpliv na zdravje ljudi, gospodarstvo in naravo. Ekstremna vročina otežuje pridelavo hrane. Prihaja do lokalnega pomanjkanja vode. Gozdni požari, ki se širijo po Evropi, postajajo vse obsežnejši. Posledice vročinskih valov so v veliki meri odvisne od tega, kje in v kakšnem okolju živimo, kakšni so naši bivalni in delovni pogoji ter kakšne so naše možnosti, da jih izboljšamo.

“Zaradi preteklih in sedanjih emisij toplogrednih plinov se bodo vročinski valovi še naprej stopnjevali vsaj do konca stoletja. V kolikšni meri, je še vedno odvisno od našega uspeha pri zmanjševanju porabe fosilnih goriv. Koliko žrtev še bo, pa je močno odvisno od prilagoditvenih ukrepov, ki jih bomo sprejeli,” je izpostavil Jonas Sonnenschein iz Umanotere.

Več zelenih površin v mestih je eden od ključnih ukrepov v pravo smer. Primeri dobre prakse kažejo, da se da s pametnim načrtovanjem in zagnanostjo v relativno kratkem času doseči lepe rezultate. Prejšnji županji Pariza Anne Hidalgo, ki je prestolnico Francije vodila od aprila 2014 do marca 2026, je z zapiranjem ulic za promet mesto, ki se je dušilo v avtomobilskih izpušnih plinih, uspelo spremeniti v mesto, prijazno kolesarjem.

Ti imajo na voljo razvejano, kar 1500 kilometrov dolgo mrežo kolesarskih poti. Pod njenim vodstvom je Pariz pridobil skoraj 63.000 kvadratnih metrov novih zelenih površin, zasajenih je bilo preko 150.000 dreves in v le nekaj letih je bil rezultat za polovico manjša onesnaženost zraka francoske prestolnice.

Takih primerov je v svetu še in vse več, a za globalen premik na bolje še vedno premalo. Tudi zato, ker je med vodilnimi politiki še kar nekaj takih, ki podnebne spremembe oz. vpliv človeka nanje zanikajo. Zato je pomembno tudi v majhnih sredinah, kot sta Gorica in Nova Gorica, poskrbeti za še več zelenih površin, več kolesarskih poti, peš con in več dreves.

Prav odnos do teh orjakov in skrb za to, da jih je v naši sredini vse več, bi moral biti tudi v somestju eden od imperativov za prihodnost. Kako nesrečno razbeljene so goriške ulice, kjer ni nobenega drevesa, in koliko bolj prijetno je tudi sredi dneva hoditi pod mogočnimi krošnjami vzdolž Kidričeve ali Erjavčeve ulice. Kako dobrodošlo zavetje nudijo drevesa v Ljudskem vrtu v Gorici in kako ubijalsko se sončni žarki odbijajo od tal na kamnitem in golem Bevkovem trgu, na Trgu Evrope ali razbeljenem Travniku. To je razlika med biti in ne biti. V prihodnje za marsikoga tudi med preživeti in ne preživeti.

Drevesa so v percepciji marsikoga še vedno samo dekor, a so bistveno več kot to. Resda smo v Novi Gorici in Gorici za razliko od prebivalcev številnih drugih mest privilegirani, ker imamo v bližini reko Sočo in Panovec, Pevmski park in Kalvarijo ter pretežno zeleno in gozdnato okolje, ki obdaja obe mesti, vsekakor pa je pomembno biti bolje kot slabše pripravljen na vse daljša in vse toplejša poletja, ki prihajajo.

Seveda obstajajo tudi drugi ukrepi in pomembni koraki, a sajenje dreves je eden najenostavnejših. Posaditi jih je treba čim več, da rastejo in širijo olistane senčnike nad nami in bogatijo ozračje s kisikom. Posadimo jih lahko tudi posamezniki in s tem prispevamo majhen, a vendarle pomemben delež k temu, da bo zanamcem bolje, kot trenutno kaže.