Ljubljanski festival in poletni kulturni dogodki doma in čez mejo
74. izbor vrhunskih domačih in mednarodnih stvaritev glasbe, gledališča, plesa in sodobne vizualne prakse v slovenski prestolnici (1)
V Plečnikovih Križankah je v polnem teku že 74. Ljubljana Festival, ki skoraj vsak dan domačemu občinstvu in turistom vse do 8. septembra ponuja krasne glasbene, gledališke, plesne, filmske in vsestranske umetniške dogodke. Po slovesnem odprtju s Puccinijevo opero Turandot v izvedbi Opere Baleta SNG Maribor na Kongresnem trgu se v slikovitem okolju mojstrsko urejenega srednjeveškega dvorca, v koncertnih dvoranah Cankarjevega doma (CD) in Slovenske filharmonije (SF) ter drugih lokacijah slovenske zelene prestolnice vrstijo ambiciozni spektakli z velikimi mednarodnimi orkestri ter tudi intimni nastopi s solisti in komornimi zasedbami. Glavni štab festivala z ravnateljem in umetniškim vodjo Darkom Brlekom na čelu je pred meseci v Trstu, kot je že tradicija v gledališču Il Rossetti, predstavil letošnjo bogato ponudbo.
Pred kratkim pa je furlanski prijatelj naše redakcije Giovanni Candussio poslal sporočilo videmskega združenja Progetto Musica, ki naznanja številne glasbene in kulturne dogodke po vsej Deželi FJK in tudi čez mejo v znamenju programskega naslova Nei suoni dei luoghi (V zvokih krajev). Ti bodo letos zazveneli že osemindvajsetič, od Latisane in Pordenona do Vidma in Čedada, od Vile Manin in Aiella v Furlaniji do Krasa, Gorice, Mirna in obeh Kostanjevic na Primorskem, od Trentinskega do Ziljske doline na Koroškem.
“Poletje umetnosti na najvišji ravni”
Slikoviti naravni oder Križank bo gostil ponovitev slovenske produkcije muzikala Mamma mia! v režiji Juga Radivojevića (4. 9. ob 20.00) in sijajno Evito v izvedbi SNG Maribor in režiji Svetlane Dramlić (od 6. do 13. 7 ob 21.00) s sopranistko Sabino Cvilak kot Evito. Ob stoletnici rojstva “očetov jazza”, mojstrov trobente Milesa Davisa (1926–1991) in saksofona Johna Coltrana (1926–1967), jima bosta namenila poklon trobentač Terence Blanchard in saksofonist Ravi Coltrane (7. 7. ob 21.30). Milesovi sodelavci Marcus Miller, Mike Stern, Bill Evans in drugi bodo 14. 7. ob 21.30, ravno tako na velikem odru Križank, soustvarili večer We Want Miles! (Hočemo Milesa!). Oba večera bosta v značilni zmesi improvizacije in filološke zvestobe.
Gallusova dvorana CD bo prizorišče kopice velikih glasbenih seans. Izpostavljamo koncertno izvedbo opere Samson in Dalila C. Saint-Säensa z Orkestrom in Zborom Slovenske filharmonije in dirigentom Charlesom Dutoitom (9. 7.), opero Seviljski brivec G. Rossinija v produkciji beneškega gledališča La Fenice z dirigentom Bepijem Morassijem (15. in 16. 7.) ter izjemni koncert Argentinke Marthe Argerich (1941), ene največjih pianistk na svetu, s slovenskimi filharmoniki in omenjenim Dutoitom (17. 7.). V CD bosta izvajala balet Romeo in Julija S. Prokofjeva, eno najizrazitejših glasbeno-scenskih del 20. stoletja (po Shakespearu), Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA z dirigentom Josepom Vincentom in skupina OtraDanza koreografinje Asun Noales iz Španije (24. in 25. 8.). V velikem slogu bodo festival zaključili Komorni orkester Mahler s kitajsko pianistko Yujo Wang in dirigentom Teddyjem Abramsom (1. 9.), Londonski simfonični orkester s kitajsko-kanadskim pianistom Bruceom Liujem in dirigentom Antoniem Pappanom (2. in 3. 9.), Berlinski simfoniki s pianistko Katjo Buniatišvili in dirigentom Gudnijem Emilssonom (6. 9.) ter Državna kapela iz Dresdna z dirigentom Danielejem Gattijem (6. 9.).
Baročno obnovljena, elegantna križevniška cerkev, ki spada v kompleks Križank, bo gostovala izbrane spektakle. Igralec Boris Ostan bo z družbo vrhunskih domačih in tujih glasbenikov podoživel L’histoire du soldat (Zgodba o vojaku) I. Stravinskega, protivojni spomenik glasbenega novecenta (6. 8.). Tržaški virtuozi Stefano Bembi, Zoran Lupinc, Maurizio Marchesich in Imad Saletović, ki so leta 2024 ustanovili kvartet harmonik 4 Bellows 4 Tales, bodo izvajali raznolik program od baroka in romantike do ljudske, sodobne in filmske glasbe – Bach, Mozart, Puccini, Koder, Piazzola (10. 8.). Koncerti v CD in križevniški cerkvi bodo ob 20.00.
Med posebnimi ponudbami bi omenil še večer glasbe in poezije Jesen stiže, dunjo moja z Radetom Šerbedžijo (1946), enim največjih jugoslovanskih igralcev, ki je med vojno živel v Ljubljani. Na koncertu z naslovom po enem svojih najbolj priljubljenih šansonov bo z ansamblom Zapadni kolodvor pričaral preplet poezije, pričevanja, odrske izkušnje in balkanske melanholije (Križanke, 22. 8. ob 20.30).
Podrobnejše informacije o vseh številnih dogodkih in spremljevalnih pobudah (premiera filma Gajin svet 3 režiserja Petra Bratuše, glasba na reki, XXIX. Mednarodna likovna kolonija in mala likovna akademija, mojstrski tečaji za glasbenike, plesni projekt Predani korakom za otroke v rehabilitaciji in vrstnike brez gibalnih omejitev) in nakup vstopnic na tel.: +386 1 2416020, www.ljubljanafestival.si.
→ DALJE
Fotografije
1. fotografija: Dvojni poklon ob 100-letnici rojstva mojstrov jazza Milesa Davisa in Johna Coltranea. Od desne: trobentač in skladatelj Terence Blanchard (1962) ter saksofonist Ravi Coltrane (1965), umetniški sin imenovanega avtorja A Love Supreme in jazz harfistke Alice Coltrane. (Foto Cedric Engeles, Erin O’brien/www.ljubljanafestival.si)
2. fotografija: Martha Argerich. Argentinska pedagoginja in ena največjih pianistk na svetu. “Odkrila” je tudi našega Alexandra Gadjieva, zmagovalca slovitega mednarodnega tekmovanja Hamamatsu na Japonskem. (Foto Adriano Heitman/www.berliner-philharmoniker.de)
3. fotografija: Kvartet 4 Bellows 4 Tales tržaških mojstrov harmonike. Od desne: Stefano Bembi, Zoran Lupinc, Imad Saletović in Maurizio Marchesich. (Foto www.ljubljanafestival.si)
4. fotografija: Rade Šerbedžija. Občutljivi pevec šansonov in eden največjih jugoslovanskih igralcev. V zgodnjih letih je igral v slovenskem filmu Rdeče Klasje Živojina Pavloviča (1970). Igral je za Kubricka v Eyes Wide Shut in v mednarodnih akcijskih filmih masko balkanskega ali slovanskega gangsterja. Za glavno vlogo v makedonskem Pred dežjem režiserja Milča Mančevskega (1994) je bil nagrajen na Beneškem festivalu. (Foto www.ljubljanafestival.si)
