Kako razvijati mlado državo po 35 letih samostojnosti
Na taboru Slovencev po svetu so govorci razpravljali o pogumu, identiteti, vlogi države in prihodnosti slovenskega naroda
Kritična in ostra je bila razprava o prihodnosti Slovenije v okrivu 32. tabora Slovencev po svetu, ki ji je prisluhnila tudi državna sekretarka Helena Jaklitsch in deloma minister za zunanje zadeve Tone Kajzer. Sodelujoči – podjetnik in raziskovalec dr. Aleš Štrancar, infektolog dr. Federico Potočnik ter predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Miloš Čotar – so v nedeljo, 28. junija, v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani brez zadržkov povedali svoje mnenje v zvezi z dosežki samostojne Slovenije, izzivi sodobne družbe, odnosu do slovenstva ter vlogi države in posameznika pri oblikovanju prihodnosti.
Na okrogli mizi, ki jo je vodila novinarka Vida Petrovčič, je Štrancar med največje pridobitve po osamosvojitvi uvrstil gospodarsko svobodo, odprte meje in možnost podjetniškega ustvarjanja. Kljub temu pa po njegovem mnenju v slovenski družbi danes prevladuje strah. “Ljudje srednje generacije so prestrašeni, mogoče še bolj kot v komunističnem sistemu. Zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta in ekonomske stabilnosti so pripravljeni tolerirati veliko stvari, ki tako njim kot nam dolgoročno škodijo,” je opozoril. Prepričan je, da Slovencem manjka poguma in samozavesti. “Osvobodimo se, ustvarjajmo. Tako kot smo sposobni v športu, smo sposobni tudi v znanosti in gospodarstvu visoke tehnologije,” je dejal. Ker Slovenija nima velikih naravnih virov, vidi prihodnost predvsem v znanju in ustvarjalnosti ljudi.
Velik del razprave je bil namenjen vprašanju identitete in odnosa do slovenstva. Potočnik, rojen v Argentini, je prepričan, da se je slovenski človek močno spremenil in postal pretirano odvisen od države. Pristna Slovenija se je ohranila le v izseljenstvu, kjer “ni le folklorni pojav, ampak kvaliteta slovenskega človeka,” je dejal. Po njegovem lahko Slovenec svojo identiteto znova odkrije predvsem skozi medsebojni pogovor, odprtost in ponos na lastno kulturo. Opozoril je tudi, da Slovenci v vse bolj multikulturni skupnosti nimajo jasno oblikovane predstave o tem, kaj pomeni biti Slovenec. “Če mi ne bomo živeli slovenstva, kako naj nekdo, ki pride od drugod, razume, v kaj se vključuje?” se je vprašal.
Čotar je razpravo osvetlil skozi izkušnjo Slovencev v Italiji. “Večkrat imam občutek, da je Ljubljana bistveno bolj daleč, kot kaže zemljepisna razdalja,” je povedal in tako opozoril na nerazumevanje slovenske stvarnosti ob meji ter na pogosto presenečenje Slovencev iz matice nad tem, kako lepo Slovenci v Italiji govorijo slovensko. “To pomeni, da je tu nekaj narobe,” je poudaril. Slovenija bi morala veliko bolj negovati zavest o skupnem kulturnem prostoru.
Govorniki so se večkrat dotaknili tudi vprašanja vzgoje mladih. Štrancar je poudaril pomen korenin, zgodovinskega spomina ter zglednih osebnosti iz preteklosti. Opozoril je tudi na ideološko razdeljenost družbe ter potrebo po drugačnem izobraževalnem pristopu, saj so po njegovem mnenju univerze danes “izredno kontaminirane z levimi ideologijami”. Čotar je ob tem poudaril, da mora majhna država, kot je Slovenija, svojo prihodnost graditi predvsem na kakovosti, država in institucije pa ustvarjati okolje, zaradi katerega bodo Slovenci doma in po svetu na svojo državo ponosni. Kot pozitiven primer povezovanja in samozavestne predstavitve je navedel GO! 2025.
V sklepnem delu razprave so govorci razmišljali o odnosu med državo in posameznikom. Čotar je poudaril pomen osebnega stika politikov z ljudmi in skupnostmi, Potočnik pa je izpostavil potrebo po večji podpori slovenskim skupnostim po svetu. Štrancar je bil pri vlogi države precej bolj kritičen. “Prosim, država, pojdi proč od mene, čim bolj,” je dejal in opozoril na pretirano birokratizacijo. Prav tako kritičen je bil do Evrope. “Vsak evro iz Bruslja pomeni en evro več suženjstva”, so bile njegove besede.
Okrogla miza je pokazala, da sogovorniki kljub različnim pogledom delijo skupno skrb za prihodnost Slovenije in slovenstva. V ospredje so postavili pomen poguma, odgovornosti, kakovosti ter ohranjanja narodne identitete v času hitrih družbenih sprememb.
V okviru programa 32. tabora Slovencev po svetu, ki ga prireja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, kateremu predseduje Uroš Zorn, je v cerkvi Zavoda sv. Stanislava potekala tudi maša za Slovence doma in po svetu, ki jo je daroval škof Anton Jamnik z duhovnikom Tonijem Burjo. Slavnostno prireditev v dvorani je uvedla Pihalna godba Ig s slovensko in izseljensko himno. Pred in po okrogli mizi so prisotni lahko prisostvovali nastopu skupin mladih Slovencev iz Argentine, ki so se kot običajno predstavili z recitacijami, plesi in petjem. Nastopili so dijaki skupine Rast 55, folklorna skupina Mladika in glasbena skupina Los Tilos. Svoje misli v prepletu z Trubarjevimi, Cankarjevimi in Prešernovimi besedami je prisotnim podal tudi pesnik Tone Kuntner.
