S pesmijo po poteh Vinka Vodopivca

POGOVOR Bogdan Brecelj, zborovodja MoPZ Kromberški Vodopivci

V nedeljo, 31. maja 2026, bo v baziliki na Sveti Gori ob 17.00 (po maši) prvi koncert, ki ga v letu priprave na praznovanje Vodopivčevih obletnic ter 100-letnice posvetitve kromberške cerkve in njenih orgel pripravlja za to priložnost novonastali Vodopivčev cerkveni zbor. Sestavljajo ga cerkveni zbori iz Solkana, Nove Gorice in Kromberka. Sodeloval bo tudi MoPZ Kromberški Vodopivci, oboji pod vodstvom zborovodje Bogdana Breclja.

Brecelj pretežen del svojega življenja posveča glasbi. Po končanem šolanju klavirja in solopetja na nižji glasbeni šoli je nadaljeval študij solopetja in ga zaključil na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Kasneje je opravil še dvoletni študij dirigiranja na Glasbeni matici v Trstu. Ob študiju na Biotehnični fakulteti je bil redno zaposlen kot pevec v profesionalnem zboru RTV Slovenija. Po vrnitvi na Goriško je, med drugim, nekaj časa poučeval na Orgelski šoli v Novi Gorici solopetje in vokalno tehniko, bil kar 30 let pevec in korepetitor Goriškega okteta Vrtnica ter vodil več drugih pevskih zborov. Zbor Kromberški Vodopivci je kot zborovodja prevzel leta 2023.

Kaj vas je vodilo do prevzema Kromberških Vodopivcev?

Petje in vodenje moškega sestava mi je zelo blizu, saj sem bil dolga leta član in korepetitor Goriškega okteta Vrtnica. Tako sem se seznanil z večjim delom repertoarja za moške zbore. Prav zato sem povabilo za zborovodjo Moškega pevskega zbora Kromberški Vodopivci z veseljem sprejel.

Katere zbore še vključujete v svoj glasbeni krog?

V času svojega delovanja sem dolga leta vodil Župnijski mešani zbor Šempeter, sodeloval sem z zborom RTV Slovenija, Vokalno skupino Akord in Primorskim akademskim pevskim zborom Vinko Vodopivec, vodil Mešani pevski zbor Nova Gorica, žensko Vokalno skupino Bisernice in druge. Trenutno vodim Kromberške Vodopivce ter Moški sekstet Šolskega centra Nova Gorica, ki ga sestavljamo profesorji tega centra.

In kaj pripravljate v Kromberku ob obletnicah, ki prihajajo v naslednjih letih, tako obletnici Vinka Vodopivca kot župnije?

Ob bližajoči se 100-letnici posvetitve cerkve Device Marije Tolažnice žalostnih (1927–2027) ter 75-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca je v Kromberku dozorela posebna zamisel, in sicer da njegovo bogato dediščino znova obudimo in jo vrnemo v goriški prostor, kjer je nastajala in živela. Projekt pripravljamo Kromberški Vodopivci v sodelovanju s krajevno skupnostjo in župnijo Kromberk – Loke.

V letih 2027 in 2028 bomo tako skozi niz koncertov in dogodkov stopili na pot spomina, glasbe in hvaležnosti. Zasnovali smo projekt, ki ni le poklon, temveč živo srečanje z Vodopivčevo ustvarjalnostjo – z glasbo, ki je zaznamovala generacije in še danes nosi toplino, vero ter ljubezen do domače zemlje. V ta namen so združili moči trije cerkveni zbori – Kromberk, Kristus Odrešenik (Nova Gorica) in Solkan ter sestavili VODOPIVČEV CERKVENI ZBOR, koncerte pa bodo obogatili tudi Kromberški Vodopivci.

Naše popotovanje bomo začeli na Sveti Gori, od koder izhajajo Vodopivčeve korenine po materini strani – od tu namreč izvira njegova mati Antonija Vodopivec, rojena Makarovič. Na Sveti Gori bo tako, 31. maja letos, zazvenela njegova glasba kot simbolični uvod v zgodbo, ki se bo nato vila skozi kraje njegovega življenja. S pesmijo in koncertom bomo pot nadaljevali v Ročinju, kjer je bil rojen 16. januarja leta 1878, in obudili spomine na njegove prve korake. Bil je rojen kot prvi otrok v družini Vincenca Vodopivca, ki je v Ročinju služboval kot učitelj in cerkveni organist. Družina se je kasneje povečala za kar devet sorojencev in se vmes preselila v Grgar, kjer je mali Vinko preživel otroška leta, in nato v Podgoro. Vinko je tu obiskoval ljudsko šolo, pri očetu pa se je učil orglanja in pri dvanajstih letih že gladko igral orgle ter spremljal cerkveno petje. Njegova izjemna glasbena nadarjenost se je izkazala tudi na gimnaziji v Gorici, kjer se je naučil igranja klavirja, violine, viole in tamburice. Gorica mu je omogočila poleg glasbenega tudi širši umetniški razvoj in stike s slovenskimi kulturnimi in domoljubnimi krogi. Po maturi leta 1998 je vstopil v goriško bogoslovje, v duhovnika je bil posvečen leta 1901 v Gorici, novo mašo pa je pel v Grgarju. Prvo službo je dobil kot kaplan v Kamnjah pri Vipavi, rojstnem kraju njegovega očeta, nato kot kaplan v Črničah pri Ajdovščini. V teh krajih bomo ob pesmi spregovorili o njegovih prvih duhovniških poteh. Od leta 1907 dalje pa je deloval kot vikar in župnik v Kromberku, kjer je ostal do smrti leta 1952 in je tu tudi pokopan.

Poseben pečat bo nosila tudi Cerknica, kamor se je med vojno vihro umaknil in kjer je nastala priljubljena Žabja svatba – pesem, ki še danes živi med ljudmi.

Osrednji del zgodbe pa se vrača v Kromberk, kjer je Vodopivec preživel več kot štiri desetletja svojega življenja, ustvarjal, vodil župnijo in pustil neizbrisen pečat. Prav tam bomo 12. septembra 2027, ob stoletnici posvetitve cerkve, projekt kronali s krstno izvedbo maše, sestavljene iz njegovih del.

A zgodba se s tem ne bo zaključila. V letu 2028, ob 150-letnici njegovega rojstva, bomo njegovo zapuščino še dodatno obogatili z izdajo spominske zgoščenke, ki jo bodo posneli Kromberški Vodopivci, brošure ter novimi dogodki, ki bodo njegovo ime in delo še naprej ohranjali živo.

Gospod Bogdan, najlepša hvala za intervju in predstavitev projekta, bralce Novega glasu pa vabimo na koncert na Sveti Gori v nedeljo, 31. maja 2026.