Komu narpred veselo zdravljico, bratje, čmo zapet?
Teden v matični domovini
Proslave so pri nas vedno spolzek teren in še eno od področij, kjer politiki radi obračunavajo med sabo. Salonske igrice se običajno nanašajo na (ne)udeležbo, izbiro govornikov, nastopajočih … Vse in še več smo dobili tudi ob prazniku 35-letnice slovenske samostojnosti. Nekdanjega premierja, ki je državo vodil še letos, na proslavi ni bilo. Zapletlo se je pri organizaciji, ko je državni protokol v vabilih praporščakom zapisal, da so na proslavi lahko le zastavonoše in praporščaki s praporji, ki imajo na vrhu droga državni grb. Zveza združenj borcev za vrednote NOB in Društvo TIGR Primorske sta nato sporočili, da se proslave ne bosta udeležili, saj imajo njihovi praporji na vrhu peterokrako zvezdo oz. lipov list. Protokol je po nekaj dneh, ko se je ta tema valjala po medijih, poslal nova vabila brez zahteve po grbu, in obe organizaciji sta prišli na proslavo.
Govornika sta bila tokrat dva. Premier Janez Janša in predsednica republike Nataša Pirc Musar. Tudi ta dvojnost govorcev je v dneh pred proslavo dvigala obrvi in teze o polarizaciji. Predsednica je v govoru opozorila na razklanost slovenske družbe, pomanjkanje jasne vizije razvoja in nujnost narodne sprave. Opozorila je tudi na škodljiv vpliv političnega preigravanja na različne sfere družbe. Osrednji del govora je namenila preseganju zgodovinskih travm in iskanju sprave ter se zavzela tudi za pokop žrtev povojnih pobojev. Govor premierja Janše je medtem temeljil na enotnosti iz osamosvojitvenega časa. Kot je dejal, je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Po njegovih besedah nas zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih razvoja treba stopiti skupaj. Spomnil je, da politika ob nastajanju Slovenije ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. Dotaknil se je tudi nekaterih konkretnih projektov, ki bi jih država po njegovem mnenju potrebovala, in opozoril, da smo po letu 2008 izgubili zalet. Za to je okrivil politiko izključevanja, ki jo je posredno pripisal levemu polu.
Predsedničin govor je skupina ljudi prekinila z žvižgi, vzkliki neodobravanja in celo žaljivkami. Pirc Musarjeva jih je celo morala prositi, da ji pustijo nadaljevati govor. Žvižgi in vzkliki so v nekoliko manjši meri odmevali tudi med govorom premierja Janše. Da je to skrajno nespoštljivo do države in njenih institucij, ne glede kdo jih zaseda, je samoumevno. Žvižgi in žaljivke s Trga republike, kjer sta pred 35 leti slovesno odmevala Zdravljica in neizmerno veselje, nam morajo na obraz zarezati globoke gube skrbi. Predsednico so izžvižgali, ko se je zavzela za svobodne in kakovostne medije ter proti pritiskom na civilnodružbene organizacije. Taka drža bi morala biti samoumevna, pa čeprav imata obe omenjeni skupini hude težave in pomanjkljivosti ter zato pogosto postaneta orodje političnega boja. Še bolj pa bi nas moralo skrbeti, ker žvižgi in žaljivke napovedujejo nadaljevanje vse hujše polarizacije in histerije v slovenski družbi. Besedni boj iz parlamenta, televizijskih studiev in družbenih omrežij se je sedaj prenesel med rajo. Del nje izžvižgava “levo” predsednico, nakar ji drugi del vrne z žvižgi “desnemu” premierju.
Bolje v prihodnje ne bo. Nadaljeval se bo že neštetokrat viden scenarij, ko Janez Janša, njegova vlada in koalicijski partnerji vlečejo polarizirajoče poteze in ustvarjajo okolje histerije, v katerem se najbolje znajdejo. Levi pol bo histerijo le še podžigal s svojimi žolčnimi odzivi in tako vodil politiko nasprotovanja Janši, ki je že leta njegovo edino gonilo.
Tako so vse opozicijske stranke zavrnile Janševo ponujeno partnerstvo za uspešno Slovenijo. Pred svojim elektoratom si ga zdaj ne morejo privoščiti sprejeti, prav tako ponudba ni bila bogve kaj. Zavrnila ga je sicer tudi Resnica. Medtem so nekatera priseljenska kulturna društva sprožila začetek zbiranja 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki ukinja volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Podpise bodo zbirali od 1. septembra do 5. oktobra. Premier je medtem v pogovoru za izraelski časnik Israel Hayom napovedal selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva in zamrznitev priznanja Palestine. Seveda se je z opozicijskega tabora usul plaz kritik, nad tem pa niso navdušeni niti v Resnici. Predsednica Pirc Musar je ob tem dejala, da njeno stališče glede priznanja Palestine, spoštovanja mednarodnega prava in rešitve dveh držav ostaja nespremenjeno. So pa po Janševi izjavi o selitvi veleposlaništva svoj komentar prispevali tudi z Evropske komisije, kjer so dejali, da bodo EU in njene članice še naprej spoštovale mednarodni konsenz glede Jeruzalema. Tam namreč svojega veleposlaništva nima nobena članica EU.
Znova smo tudi pri zastavah. Poslanci Resnice so v parlamentarni postopek vložili predlog dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni, s katerim želijo na pročeljih javnih institucij prepovedati obešanje zastav, za katere ni zakonske podlage. Tako recimo ne bi več mogli izobesiti mavrične zastave ali zastave v podporo tuje države. Predlog je podprl tudi Janša in dodal, da bodo predlagali tudi, da se kot himna zapojeta dve kitici Zdravljice.
V preteklosti so se v SDS ogrevali za drugo kitico Zdravljice, ki se začne s: Komú najpred veselo zdravljico, bratje! čmò zapét’. Dobro vprašanje, France.
