Peter Černic predstavil za manjšino plodni politični katolicizem po drugi svetovni vojni v Gorici

V petek, 29. maja, je na goriškem sedežu videmske univerze potekalo srečanje o političnem katolicizmu ob meji po drugi svetovni vojni. sodelovali so Ivan Portelli, Raul Pupo in Andrea Dessard, o dogajanju med Slovenci v Gorici je spregovoril zgodovinar in ravnatelj Peter Černic, ki je predstavil za manjšino plodno obdobje.

V času med letoma 1953 in 1962 so bili po njegovi oceni postavljeni temelji za dialog med slovensko in italijansko skupnostjo, ki so botrovali k sprejetju državnega zakona o slovenskem šolstvu v Italiji leta 1961 in odprtju slovenskega kulturnega hrama v mestu, Katoliškega doma, leta 1962. Po prvih povojnih letih, ko so bili Slovenci v mestu postavljeni ob rob, je prišlo do sprave na politični ravni leta 1956, v času občinskih volitev, ko je nadškof Ambrosi s pastirskim pismom podprl Slovensko demokratsko zvezo (SDZ), stranko goriških katoliških liberalcev. Nadškofova legitimizacija “sproži proces oblikovanja politične platforme, ki vodi do približevanja med SDZ in državno Krščansko demokracijo (KD).”

Sodelovanje se okrepi leta 1958, ko “slovenski glasovi podprejo spremembe znotraj KD na pokrajinski ravni” z množično podporo poslanca Micheleja Martine. Kot je izpostavil Černic, se v tistem obdobju tudi v Katoliškem glasu pojavi propaganda za osebnost, ki bo postala osrednja na politični sceni. Sodelovanje doseže višek leta 1965, ko na občinskih volitvah SDZ prav tako pomenljivo podpre KD in zaradi odličnih rezultatov takrat izvoljeni župan Martina, kljub nestrinjanju drugih levosredinskih akterjev, podeli mesto občinskega odbornika predstavniku SDZ Avgustu Sfiligoju. Težave pri grajenju dialoga med skupnostma se po mnenju zgodovinarja pojavijo, ko se z ustanovitvijo dežele Slovenci v Gorici povežejo s Tržačani, da bi manjšina na deželni ravni izvolila svojega predstavnika. “Nastane stranka SSk, v kateri se iz Gorice prenese tradicija sodelovanja, vendar narodna komponenta postane bolj dominantna,” so bile besede Petra Černica.

Povojno obdobje ni pomenljivo le za razvoj levosredinske politike, pač pa tudi “krščanskega pogleda na manjšino”, kot je izpostavil Černic. “V letih 1957 in 1958 se v Katoliškem glasu zvrsti veliko člankov, ki se sprašujejo o odnosu med vero in narodom – leta 1963 to temo obravnava papeška enciklika Pacem in terris, v kateri se poudarja tudi vloga manjšine znotraj krščanskega sveta, po kateri ima večina dolžnost varovati manjšino, manjšina pa se ne sme zapirati vase,” je povedal.

Preberi več o letošnje festivalu èStoria (klikni in preberi)