Kaosovci na poti, kjer kamni govorijo o miru

Goriški odrasli skavti na spominskem taboru Alpe Adria Scout v Trentinu

Klan aktivnih odraslih skavtov (KAOS) iz Gorice se je zadnji dan aprila odpravil proti severnemu delu Gardskega jezera, v slikovito pokrajino Trento, kjer je med 1. in 3. majem potekal spominski tabor Alpe Adria Scout. Bratstvo AAS, ki povezuje odrasle skavte na območju nekdanjega oglejskega patriarhata, si namreč tudi s tovrstnimi srečanji že skoraj 25 let prizadeva za širjenje bratstva med narodi Srednje Evrope.

Kaosovci so dan pred taborom izkoristili za postanek v prijaznem mestecu Mori, kjer so se tudi srečali z vedno gostoljubnimi brati skavti krajevne bratovščine, naslednji dopoldan pa so se trije preizkusili na bližnji ferati Marangoni na gori Monte Albano, eni najbolj znamenitih zavarovanih plezalnih poti v Trentinu, ki je znana po svoji vertikali in previsnih stenah.

Tabor odraslih skavtov se je uradno začel 1. maja popoldne pri koči pod goro Zugna (1857 m), dobre pol ure od Morija. Srečanje je tokrat združilo okrog 45 udeležencev: večina jih je prišla iz različnih dežel Italije, kar enajst je bilo Slovencev (7 iz Kaosa, 2 iz Celja, po ena iz Bovca in Kobarida). Kot je pri uvodnem zboru po dvigu zastave povedala vodja bratstva AAS Annamaria Saccardo, cilj shoda seveda ni bil zgolj pohodniški izlet: bilo je nadaljevanje premišljevanja o miru na tleh, kjer je nekoč divjala ena najbolj nesmiselnih morij človeštva. Območje od gore Zugna do prelaza Buole nosi namreč težko zgodovinsko ime, “italijanske Termopile”: tam je bila spomladi 1916 ustavljena velika avstro-ogrska ofenziva; danes je greben, ki ločuje dolini Vallarsa in Vallagarina, zgovoren muzej na prostem. Tudi odrasli skavti različnih narodnosti smo danes klicani, da podoživljamo tragedije iz preteklosti, da se obvežemo za obrambo šibkejših, pogumno pričamo o miru in bratstvu ter postavljamo temelje za nove mostove sožitja, je bilo povedano. Udeleženci so taborili v koči Monte Zugna (1616m), obkroženi z ostanki jarkov, strelskih položajev in vojaških pokopališč. Čeprav je narava že prekrila marsikatero rano, so sledi ostale kot večen opomin na nekdanje grozote.

Prvi večer tabora je s poglobljenim predavanjem obogatil direktor Zgodovinskega muzeja v Trentu Giuseppe Ferrandi. Orisal je, kako so v tistih krajih, na zahodnem obrobju cesarstva, doživljali prvo svetovno vojno, ki ni bila le vojaški spopad, temveč “umazan laboratorij”, ki je povzročil nepopravljivo ekonomsko in državljansko tragedijo. V muzeju danes hranijo 700 dnevnikov iz tistega časa, osebnih izpovedi, ki pričajo o nesmiselnosti sovraštva. “Zgodovina je učiteljica življenja, a nima učencev,” je citiral Gramscija in spodbudil skavte, naj poslušajo tišino kamenja, ki pripoveduje zgodbe tisočev padlih. To so dan kasneje, 2. maja, tudi storili, ko so prehodili Pot miru.

Na taboru je bilo tudi več trenutkov in priložnosti za pogovore in tkanje prijateljstev, za petje in molitev, za občudovanje sončnega zahoda nad tritisočaki, za nočno opazovanje zvezd in polne lune iz bližnjega observatorija ali na odprtem.

Tabor se je sklenil 3. maja v Roveretu ob ogledu spominskega parka in mogočnega zvona padlih, ulitega iz brona topov vseh narodov, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni. Njegovih sto udarcev vsak večer odmeva kot klic k svetovnemu miru. Tudi načelnik AAS Andrea Tappa je podčrtal, da bo bratovščina nadaljevala svoje poslanstvo podiranja zidov tudi v prihodnje, med drugim z decembrsko Lučjo miru iz Betlehema v Avstriji in velikim jamborettom leta 2027.

Nedeljsko sveto mašo je v bližini največjega zvona na svetu daroval upokojeni škof Mariano Manzana, ki je v homiliji skavte pozval, naj vedno gojijo željo po miru, naj ne izgubijo zgodovine, naj bodo “živi kamni” miru. Spomnil je na besede ustanovitelja Badena-Powella o tem, da moramo zapustiti svet boljši, kot smo ga prejeli. “To vizijo življenja posredujte mladim!”

Skavti so se popoldne, po Pesmi slovesa, razšli v zavesti, da je utrjevanje bratskih vezi ne le koristno, temveč tudi prijetno, pa tudi z obljubo, da bodo vrednote, ki so jih začutili med rovi Zugne, ponesli v svoja življenja.