Nova akcija knjigarn v Ljubljani
Od polic s knjigami do kulturnih središč za knjigoljube: novi obrazi slovenskih knjigarn
Navdušeni bralci knjig radi zahajamo v knjižnico, je kraj, kjer vstopamo v stik s knjigami. Tu nam ponudijo razne zvrsti literature, različne avtorje in gotovo so vsi izvodi na voljo. Danes so knjižnice že vse lepo urejene in imajo večkrat tudi vlogo čitalnice, torej za učenje med šolo, med izpiti itd.
Kaj pa knjigarne? Tudi te ponujajo stik s knjigo, in to še večji, saj knjiga potem postane tvoja. Knjigarne so vedno lepo urejene, lepo okrašene, a navznoter prazne. Zato so se po novi strategiji tudi na Slovenskem začele pojavljati t. i. kavarne-knjigarne, čeprav tako obliko Slovenci v Trstu poznajo že od veliko prej, tj. kavarna San Marco.
V Novi Gorici so pred dvema letoma odprli knjigarno v podobni obliki, ki jo lahko razumemo kot fizično knjigarno, kot prostor za literarne dogodke in pa še za kavo in klepet v bolj navdihnjenem prostoru, obdanem s knjigami. Pred kratkim sem imela priložnost spoznati knjigarno Pri kamniti mizi v Ljubljani, ki stoji zraven Vodnikove domačije. Tudi ta, nova knjigarna ima oder ter bar za pripravljanje kave in različnih pijač. Prav tu sem se srečala z novo akcijo, ki so jo letos uvedli prvič, Dan knjigarn.
V svetu, kjer se knjige pregovorno, in mislim tudi že dokazano, vedno manj berejo, se želi knjižni svet odzvati. Pripravljajo različne akcije, spodbude, organizirajo festivale in s tem skušajo knjige spet približati ljudem. Na začetku marca so tako v Sloveniji uvedli nacionalni dan branja, jeseni pa so že organizirali mesec skupnega branja. V svetovni domeni je 23. april svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Številni vpleteni v knjigotržno sfero so se torej aktivirali ravno na ta dan.
Po vsej Sloveniji so želeli in se trudili obeležiti svetovni dan knjige, ravno tako tudi pri nas, recimo v Trstu. Ob tej priložnosti so v Slovenskem stalnem gledališču organizirali literarni popoldan, na katerem so prebrali tudi zgodbo mlade pisateljice Mojce Petaros. V Ljubljani je bilo dogajanje tudi zelo pestro in raznoliko. V Križankah so potekali 31. Dnevi knjige, ki jih prireja Društvo slovenskih pisateljev, katerih predsednik je Marij Čuk. 23. in 24. aprila so priredili različne pogovore o literaturi, knjigah, pa tudi sejem. Kot dodatek je bil v brošuri nanizan izlet z literarnim avtobusom, ki je popeljal po postojankah slovenskih pisateljev.
Na isti večer (23. aprila) je potekala tudi druga akcija, Praznik knjigarn. Pod pokroviteljstvom Ljubljane kot Unescovega mesta literature 2015 se je povezalo kar dvanajst knjigarn in se poskušalo “reinventirati”. Knjigarne so skušale privabiti številne knjigoljube in v njihovi družbi preživeti večer, saj so se ob priložnosti tudi knjigarne odločile za nekaj “nočnega dogajanja” in ohranile odprte poslovalnice do 22. ure.
Akciji so se pridružile knjigarne, ki kažejo različen karakter že po izboru knjig na policah. Izpostavljajo različne vsebine, tako da nagovarjajo različne skupine bralcev. Ponujajo od otroške literature, leposlovja za odrasle vse do prostorno tematskih knjižnih polic in stripov.
Pobudi so se pridružile številne poznane in morda manj znane knjigarne: od Konzorcija oz. glavne trgovine Mladinske knjige ravno v središču prestolnice, Šiškle, kjer ponujajo tudi knjige malih založb, Knjigarne Celjske Mohorjeve družbe, Beletrine, pa do Hiše sanjajočih knjig založbe Sanje, LUDa knjigarne in knjigarne Azil, ki je specializirana za humanistiko. Akciji so se pridružile še Strip.art.nica Buch, Stripolis s policami avtorskih stripov, Galerija Fotografija, ki je specializirana za fotografsko umetnost, Knjigarna Lutkovnega gledališča Ljubljana in najmlajša vključena knjigarna Pri kamniti mizi na Vodnikovi domačiji.
V knjigarnah so tako pripravili zanimive dogodke. Potekalo je nekaj literarnih pogovorov, a prevladovale so druge oblike druženja ob knjigi. Pri založbi Azil so vabili na čajanko in klepet o knjigah, na drugih mestih pa so priredili pravljične ure za otroke. V knjigarni Šiškla so se odločili za delavnico vezanja besedil in doživljajski večer z branjem poezije ena na ena v kopalnici. Pri kamniti mizi pa so za obiskovalce priredili pogovor in druženje ob japonski literaturi in hrani, ki se je nadaljeval s sproščenim pogovorom ob glasbeni spremljavi.
Res je, da se nekatere knjigarne zapirajo in zaključujejo svojo umetniško pot, ampak nekaj jih je tudi novih; tudi na naši strani meje se je odprla kaka nova v zadnjem času. Knjigarne imajo torej veliko vrednost, čeprav so morda večkrat prazne na pogled in manj obiskane kot njihove sestrične knjižnice. Ampak knjigarne niso prostori samo za nakup knjig, so tudi kraj srečanja, pogovora. Lahko so prijetna mesta, kjer se oblikujejo skupnosti, lahko pa imajo tudi vlogo bolj osebnega prostora za ljubitelje knjig. Prav tako so ključne za obstoj literature v slovenščini ter za bolj neposreden stik med založbami in kupci oz. bralci.
