Lado Pavliha skozi fotografijo in pripoved razkril 20 let raziskovanja visokogorskih svetov
V sredo, 15. aprila, se je v Števerjanu v sklopu srečanj Večer z avtorjem v organizaciji Fotokluba Skupina75 in Slovenskega planinskega društva Gorica odvijal dogodek z naslovom Pod visokimi gorami, videopredavanje in razstava izbora fotografij o lepotah visokogorij Pakistana, Kitajske in Kirgizije avtorja Lada Pavlihe. V galeriji fotokluba sta sprva avtorja in njegova dela predstavila kritičarka Lorella Klun ter predsednik Fotokluba Skupina75 Marko Vogrič. Sledilo je odprtje razstave in videoprojekcija fotografij, ki so nastale v treh različnih obdobjih, leta 2004, 2007 in 2024.
Številnim obiskovalcem je avtor s sliko prikazal mogočne vrhove, divjo lepoto narave, brezčasno kulturo nomadskih ljudstev in zraven pripovedoval zgodbe s poti, izkušnje z odročnih terenov in osebna doživetja, ki so zaznamovala njegovo 20-letno raziskovanje azijskih gora. Naj povzamem le nekaj zanimivosti, ki jih je avtor podal: v Pakistanu v kraju Shandur na 3700 m nadmorske višine leži najvišje ležeče igrišče za polo, kjer organizirajo vsakoletni turnir te igre na konjih. Tu, kjer nudi pokrajina čudovite naravne kontraste, dobimo pet od štirinajst najvišjih svetovnih vrhov, kot so Nanga Parbat, Karakorum, K2, in znamenito pokrajino Hunza, obdano z najvišjimi vrhovi, pogosto opisano kot kraj, kjer se gore dotikajo neba. V regiji Gilgit-Baltistan se nahajajo obsežni ledeniki, kot je Baltoro, ki velja za enega največjih na svetu zunaj polarnih območij.
Kirgizija je čudovita destinacija za ljubitelje visokogorja, saj več kot 90 % države prekrivajo gore, ki pogosto presegajo 7000 metrov nadmorske višine. Ima tudi najdaljše ledenike na svetu, med katerimi je Inylchek, eden izmed svetovno najbolj znanih ledenikov in se razteza na 60 kilometrih. V Kirgiziji se na višini 3016 m nahaja drugo največje jezero v državi, Song-Kul, ki ima kar 20 rek, obdano je z osrednjimi gorami Tian-Shan in z idilično pokrajino, polno jurt, tipičnih nomadskih prebivališč, udomačenih konj in pastirjev, ki živijo na tradicionalen način. Jezero Issyk-Kul, ki pozimi ne zamrzne in je dolgo kar 180 km, je drugo največje gorsko jezero na svetu, za jezerom Titikaka v Peruju; tu sta še jezero Songköl smaragdne barve in slikovita soteska Jeti-Ögüz. Vreme je v visokogorju precej nepredvidljivo, sončen dan z modrim nebom lahko dokaj hitro postane močno vetroven in deževen. Visokogorja niso le predstava narave, temveč tudi dom različnih etničnih skupin, ki še vedno ohranjajo svojo edinstveno kulturo. Danes je Kirgizija ena redkih držav, v kateri določen del prebivalstva še vedno živi nomadski način življenja. “Gore niso le skale in led, so zgodbe ljudi, ki pod njimi živijo, in popotnikov, ki se vanje vračajo po mir.”
Fotografska razstava v galeriji Fotokluba Skupina75 bo na ogled do 6. maja. Informacije na info@skupina75.it.
