V Kanalski dolini so uradno ustanovili slovensko športno društvo Julijce
Ustanovitev novega slovenskega športnega društva AŠD Julijce, do katerega je prišlo na Trbižu v soboto, 18. aprila 2026, je bil slovesen in prazničen dogodek, pomemben ne le za rojake iz Kanalske doline, temveč za vso našo deželno skupnost. Cilj društva je namreč na edinstvenem stičišču narodov in jezikov krepiti športno, kulturno, družbeno in čezmejno sodelovanje, poleg tega pa novo združenje na poseben način povezuje Slovence iz videmske, goriške in tržaške pokrajine, saj sta zamisel krajanov od vsega začetka podpirala in spodbujala predsednik SSO Walter Bandelj in predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin.
Na sobotnem srečanju, ki ga je na sedežu Sveta slovenskih organizacij v Ulici Sottomonte 96 na Trbižu vodila Anna Wedam, udeležili pa so se ga tudi ugledni predstavniki oblasti, je predsednik ustanovne skupščine Sandro Quaglia poudaril, da je novo društvo nastalo na pobudo krajanov, Kanalčanov, namenjeno pa je “predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Njegovo poslanstvo je povezovanje športa in kulture v športnem prostoru ter s spodbujanjem aktivnega preživljanja prostega časa.” V začetku se bodo posvečali predvsem športnemu plezanju in namiznemu tenisu; na tem področju se je namreč že v lanskem letu vzpostavilo uspešno sodelovanje s krožkom Kras. V prihodnje bo vodstvo društva lahko dodalo še druge panoge. Ustanovitev je gotovo “pomemben korak v razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v dolini od Rezije do Trbiža, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti”. Smisel društva je ponuditi razne dejavnosti v slovenščini ali vsaj dvojezično, “to je za nas res nekaj različnega in posebnega”, je še dejal Quaglia. Skupno z Anno Wedam sta nato v slovenščini in italijanščini prebrala ustanovni akt, s čimer je bilo uradno ustanovljeno AŠD Julijce kot “neprofitna organizacija, ki si prizadeva za uresničevanje državljanskih, solidarnostnih in družbeno koristnih ciljev; njegov družbeni namen je razvoj in širjenje športnih dejavnosti, povezanih z organizacijo ter vodenjem amaterskih športnih aktivnosti”, možne pa so tudi “različne sekundarne in pomožne dejavnosti”. Društvo bo imelo sedež pri SSO-ju, logotip pa je dar Morena Tomasetiga.
Na slavju je s svojo harmoniko segrel srca navzočih Jure Prešeren, nato so bili na vrsti pozdravi gostov. Trbiški občinski odbornik Mauro Müller je izrazil zadovoljstvo in ponos, saj je med ustanovnimi člani tudi nekaj odličnih imen krajevnih športnikov. Ponudba novega društva bo pomenila novo priložnost in obogatitev za Kanalsko dolino in ves prostor na Tromeji. Ta ima pravo “naravno športno poklicanost”, poleg tega pa je to kraj, kjer meje obstajajo samo na papirju; ljudje, ki govorijo italijansko, slovensko in nemško, od nekdaj miroljubno sobivajo in sodelujejo. “Prav šport je področje, ki vse še najbolj povezuje,” je še dejal Müller.
Walter Bandelj je spomnil, da je pobudo za novo društvo na deželnem svetu SSO pred nekaj leti dal Ivan Peterlin. “Tu že imamo kulturno udejstvovanje, manjkal je šport.” Podčrtal je, da Julijce ne namerava konkurirati z drugimi društvi; v tem smislu so zastavili delo po poglobljeni analizi teritorija in že obstoječih dejavnikov, za kar ima največ zaslug sodelavka Claudia Plazzotta. Delo na ozemlju bo seveda skrb krajanov, krovni organizaciji pa jim bosta ostali ob strani.
Na Trbižu se je zgodilo “nekaj lepega, velikega, zgodovinskega”, je dejal Ivan Peterlin. V čustveno obarvanem posegu je obudil spomine iz svoje mladosti, ki je bila tesno povezana s Kanalsko dolino, kamor so hodili študentje na poletne počitnice. V Ukvah se je Peterlin zaljubil v lepote narave, v hribe in gozdove, kjer so “kot doping” imeli borovnice in maline. “Tega ne morem pozabiti, čeprav se je dogajalo pred 60 leti.” V Ukvah in drugod v dolini je spoznal “čudovite, enkratne slovenske ljudi”. Še danes tam živijo “svetovne športne špice”, kot so Tadei Pivk, Romano Benet, Peter Gerdol in drugi. Nanje moramo biti ponosni! “Naša naloga je, da jim pomagamo in tiščimo pesti, da bi se jim dobro godilo in da bi tudi oni dali našim mladim to, kar oni okušajo v življenju.” Čez mesec dni bo ZSŠDI imel občni zbor prav na Trbižu, je sklenil Peterlin. “Upam, da bo novo društvo prav takrat postalo 52. članica našega združenja.”
Deželni svetnik FJK Marko Pisani je dejal, da je ustanovitev športnega združenja kljub demografski krizi in kljub zapiranju šol v deželi razlog za optimističen pogled na prihodnost. “To je majhno društvo, in vendar velik korak za vso Kanalsko dolino in celotno našo skupnost.”
Robert Kojc z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da je tako društvo pomembno ne le za ohranjanje in razvoj skupnega slovenskega narodnega prostora, temveč tudi za graditev čezmejnih mostov. “Skupni športni narodni prostor je nekaj, kar nas ne razdvaja, ampak nas združuje. In še kako pomembno je, da imamo podporo mestne, pokrajinske, deželne in državne ravni.” Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bo še naprej podpiral ta prizadevanja “pod budnim očesom Ivana”, ki “kot neke vrste dirigent” vedno prihaja na dan z novimi idejami in novo energijo. Ob koncu je društvu zaželel mnogo športnih uspehov. Čeprav je društvo po imenu amatersko, “verjamem, da bo še kako profesionalno vodeno”.
Isabella De Monte, poslanka v rimskem parlamentu, je na trbiški slovesnosti začutila “srce, ki bije”. To je “pomemben korak. Tu je življenje, ki se odraža v kulturi, glasbi, zgodovini in sedaj tudi v športu.” Na vse to je ponosna, kot je ponosna na to, da se je rodila v videmski pokrajini, ki je ne označujejo le naravne lepote, temveč tudi lepota sožitja med različnimi kulturami, tradicijami in jeziki. “Res smo, kot pravi tudi uradni slogan Evropske unije, združeni v raznolikosti.” Naša dediščina je v nenehnem razvoju, jezikovne, kulturne in zgodovinske razlike nas bogatijo. “Zaradi vsega tega smo nekaj posebnega.” Novo športno društvo nam bo še bolj pomagalo iti naprej po tej poti, “šport namreč vedno povezuje”.
Sobotno srečanje, ki so se ga udeležili tudi predstavnica trbiškega šolskega zavoda Debora Madotto, deželna tajnica SSk Fulvia Premolin in predsednik SDGZ Fabio Pahor, se je nadaljevalo z branjem zadnjega člena ustanovitvenega akta, po katerem so ustanovni člani društva (Alessandra Jelen, Anna Wedam, Antonio Sivec, Claudia Plazzotta, Luciano Lister, Romano Benet, Sandro Quaglia in Tadei Pivk) določili, da prvi upravni odbor sestavlja pet članov, in sicer: Alessandra Jelen, Anna Wedam, Antonio Sivec, Romano Benet in Tadei Pivk. Za predsednico je bila izvoljena Alessandra Ksenija Jelen. Ta je v svojem nagovoru najprej izrazila globoko hvaležnost vsem navzočim predstavnikom oblasti in ustanov iz Italije in Slovenije, saj “bomo rabili pomoč vseh vas”. Slovensko športno društvo v Kanalski dolini so bile “sanje mnogih že pred nami”, je dejala. Od Kugyja dalje se pod vrhovi Julijcev zbirajo Slovenci iz vse dežele. Kot piše v statutu, ima društvo namen krepiti tudi “družbeno in kulturno sodelovanje med ljudmi našega kanalskega območja ter tudi krepiti čezmejno sodelovanje, kot se tu dogaja od davnih časov”. Še naprej se bodo trudili za sodelovanje na športnem, družbenem in kulturnem področju, za “spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa v slovenskem in večjezikovnem okolju”. Po predsedničinem mnenju morata biti ključni besedi društva “vključevanje in sodelovanje”. V tem duhu bo “konkretno potekalo delo odbora”, je še povedala Alessandra Jelen, ki je na koncu dodala osebno noto: ko so pobudniki društva prišli do nje, je takoj razumela, da gre za “ambiciozen projekt”. S časom ji je postalo jasno, da so “nameni resni in utemeljeni”, zato je z veseljem sprejela predlog za sodelovanje. V odboru so tudi veliki športniki, “jaz to nisem”. Vlogo pa je vseeno sprejela, in sicer v spomin na svojega očeta Joška Jelena, ki je iz Doberdoba prišel v Kanalsko dolino leta 1957, tam živel in dolgo poučeval telesno vzgojo na Trbižu. Veliko let je delal za organizacijo športnih dejavnosti za otroke in mladostnike vseh narodnosti in predvsem čez mejo. “V tem vzdušju sem bila vzgojena.” V tem duhu bo zato tudi ona skušala delovati “v tem novem poglavju zgodovine Slovencev v Kanalski dolini”.
