GO! 2025 kot prelomnica za Goriško tudi z zornega kota Slovencev v Italiji
Novogoriški župan se je srečal s predstavniki slovenskih ustanov v Italiji ter se z njimi iskreno pogovoril o preteklem letu in o še obstoječih izzivih
GO! 2025 bo v zgodovini Goriške ostal zapisan kot pomembna prelomnica. Okrepil je čezmejno sodelovanje in spodbudil prebivalce obeh Goric, da čezmejni prostor začnejo dojemati kot skupno, enovito celoto. Učinkov preteklega leta niso opazili le tisti, ki so do prej Gorico in Novo Gorico dojemali le kot sosednji mesti, temveč tudi ustanove Slovencev v Italiji, ki so čezmejno delovale že takrat, ko to še ni bilo v modi. To izhaja iz srečanja, ki ga je novogoriški župan Samo Turel imel s predstavniki zamejskih organizacij dobre tri mesece po koncu Evropske prestolnice kulture.
V Zeleni dvorani MO Nova Gorica so se 10. marca zbrali zastopniki kulturnih, gospodarskih in športnih združenj. “Brez vas EPK takšne, kot je bila, prav gotovo ne bi bilo,” je župan povedal prisotnim. Slovencem v Italiji se je zahvalil za njihov prispevek k uspehu GO! 2025 ter poudaril, da številne pohvale prihajajo tudi iz tujine. Kot je dejal, želi Svet Evrope ta model prenesti tudi drugam, kjer so napetosti med narodi še vedno prisotne, na primer na Cipru. Čezmejno sodelovanje pa je treba še najprej krepiti tudi doma, v vseh obmejnih občinah, kot sta na srečanju izpostavila predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in predsednik SSO Walter Bandelj.
Za predstavnike slovenskih organizacij v Italiji so pozitivni učinki EPK jasni in vidni. V okviru leta 2025 se je sodelovanje z ustanovami v Sloveniji okrepilo, ob tem so nastala nova partnerstva med povsem italijanskimi in slovenskimi organizacijami. Med dogodki, ki so najbolj zaznamovali leto, so prisotni posebej izpostavili slavnostno odprtje 8. februarja, pri organizaciji katerega so – kot je priznal tudi župan – zamejske organizacije odigrale pomembno vlogo. Franka Žgavec iz KCLB in Franca Padovan iz SCGV Emil Komel sta na srečanju poudarili ponos, da so njihovi člani in gojenci lahko sodelovali pri tako velikem dogodku, ter se županu zahvalili za dragoceno spodbudo in vsestransko sodelovanje. Da je bila slovenska manjšina v Italiji aktivno vključena v dogajanje GO! 2025, je z zadovoljstvom poudaril tudi predsednik ZSKP Miloš Čotar, ki se je ob tej priložnosti zahvalil tudi uradom MO Nova Gorica za sodelovanje pri izvedbi projekta Singers’ Corners.
Čeprav je bila v letu 2025 v ospredju kultura, so bile v bogato dogajanje vključene tudi športne ustanove, kar je na srečanju potrdil operativni tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig. Več priložnosti za sodelovanje so imeli tudi predstavniki gospodarskega sektorja, kar sta poudarila predsednik SDGZ Fabio Pahor in direktor Andrej Šik. Da je bilo vzdušje na Goriškem enkratno, pa so potrdili tudi novoizvoljeni predsednik ZSKD Karel Ražem ter nova predsednica SKGZ Nives Cosutta in njen sodelavec Martin Lisiach. Vsi trije so Tržačani, vendar so v preteklem letu Goriško večkrat obiskali in na številnih dogodkih tudi sami občutili brezmejni duh, ki je zaznamoval celotno območje. Ob uspehih pa je treba še naprej veliko vlagati, da vse, kar je nastalo, ne bo zamrlo. Kot je poudarila Majda Bratina iz Kinoateljeja, ni časa za počitek. Čeprav je bilo preteklo leto zelo pestro in zahtevno, je treba izkoristiti trenutek, ko je zanimanje za brezmejno goriško okolje veliko, ter pripraviti in uresničiti razvojne načrte za naprej.
Srečanje je bilo priložnost za odprt in iskren pogovor, kar je pričakoval tudi sam župan. Ob zahvalah in pohvalah so predstavniki manjšine opozorili na še vedno prisotne ovire čezmejnega življenja. Med njimi izstopata birokracija in različni upravni postopki, ki pogosto otežujejo organizacijo čezmejnih dogodkov, pa tudi vsakdanje življenje ljudi, ki živijo v eni državi in delajo v drugi, ali mladih, ki študirajo v eni državi, zaposlili pa bi se v drugi. Na to sta posebej opozorili ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez in predsednica Mladinskega doma Tamara Kosič.
Ena največjih ovir za resnično sožitje pa ostaja jezik. Do cilja, da bi vsaj pasivno razumeli govorico soseda, je pot še dolga. Kot je poudaril predsednik KD Igor Komel, pa se je prav v letu 2025 odnos italijanske večine do Slovencev in slovenske kulture opazno spremenil. To je zaslutil tudi župan Turel, ko je na zadnjem skupnem zasedanju občinskih svetov Gorice, Nove Gorice in Šempetra – Vrtojbe zaznal veliko zanimanje italijanskih svetnikov za idejo, da bi se slovenski jezik učili vsi otroci v goriških šolah. Ob veselju nad spoznanjem je pa priznal, da je znanje italijanščine v slovenskih obmejnih krajih danes slabo, mladi iz obeh Goric pa se med seboj pogovarjajo kar v angleščini.
Uspeh projekta GO! 2025 je rezultat dolgoletnih prizadevanj številnih ustanov in posameznikov. Velik del zaslug gre tudi tistim, ki so že desetletja pred idejo o skupni evropski prestolnici kulture spodbujali čezmejno sodelovanje. Za uresničitev tako velikih projektov pa so potrebna tudi ustrezna finančna sredstva. Kot je na srečanju poudaril direktor Slorija Devan Jagodic, je zato pomembno, da sredstva, ki so danes namenjena programom Interreg in čezmejnemu sodelovanju, v prihodnje ne bi bila preusmerjena v druge sektorje, na primer v oboroževanje.
