Roman Vrnitev domov Alenke Kranjac o ženski z nasilnim partnerjem in travmami iz otroštva
V Mestni knjižnici Izola smo 27. januarja gostili predstavitev četrte knjige Alenke Kranjac, širši javnosti poznane kot vsestranske, srčne in predane ustvarjalke. Po izobrazbi je profesorica razrednega pouka, dodatno pa se je izobraževala na področju Montessori pedagogike in masaže dojenčkov, saj jo že vrsto let zanima celostno razumevanje otrokovega razvoja. Leta 2007 je v Londonu opravila izobraževanje za vaditeljico joge za otroke s posebnimi potrebami ter razvila program OM VITA JOGA – Ljubeči začetki. Skupaj z možem Marinom vodi delavnice istrskih ljudskih plesov in petja ter aktivno ohranja istrsko kulturno dediščino.
Večer se je začel s toplim glasbenim uvodom Marina Kranjca, ki je obiskovalce pospremil v pogovor o knjigi. Z avtorico se je pogovarjala bibliotekarka in italijanistka Erika Gregorič. Alenka Kranjac je avtorica knjig Vilinska kri ali tovarišice prav posebne sorte, Mara in slikanice Ribič Livio – Livio il pescatore. Slednjo je založila Mestna knjižnica Izola. Posebno prepoznavnost pa so ji prinesle tudi ročno izdelane kvačkane lutke, znane kot lutke iz Maljine skrinjice, ki so pogosto navdihnjene z liki iz njenih zgodb. Mestna knjižnica Izola je ob predstavitvi knjige gostila tudi razstavo teh unikatnih lutk v Vitrinah ustvarjalnosti, ki bo na ogled še cel februar.
Prav ustvarjanje lutk ima zanimivo ozadje. Avtorica je sprva iskala ilustratorje za upodobitev čarovniških likov iz svojih zgodb, nato pa je prejela predlog, naj jih ustvari sama. Tako se je začela njena pot kvačkanja lutk, ki danes predstavljajo pomemben del njenega ustvarjalnega izraza. Sama poudarja, da jo ročno delo pomirja in jo spominja na otroštvo, na njeno nono, ki je rada pletla. Kvačkanje ji predstavlja tudi terapevtski proces, skozi katerega predeluje čustva in življenjske izkušnje.
Čeprav je Alenka v preteklosti pogosto črpala navdih iz istrskega izročila, se v svoji najnovejši knjigi dotika širših in globljih osebnih tem. Roman Vrnitev domov spremlja zgodbo mlade ženske Manje, skozi katero avtorica prepleta številne zahtevne življenjske tematike. Med njimi so družinski odnosi, alkoholizem, zlorabe, občutki krivde in težave pri postavljanju osebnih meja. Manja je ženska, ki se znajde v odnosu, kjer postopoma izgublja sebe. Partner je nasilen, čustveno nestabilen in nezvest, ona pa skuša odnos ohraniti tako, da se vedno bolj prilagaja in zmanjšuje lastne potrebe. Podobne vzorce prinaša že iz otroštva, saj je odraščala ob materi, ki se je soočala z alkoholizmom, in se je kot otrok naučila, da mora biti tiha, prilagodljiva in nevidna, da ne bi povzročala dodatnih težav. Pomembno oporo ji je v otroštvu predstavljala nona, ki ji kasneje zapusti istrsko hiško.
Istrska hiša postane ena osrednjih simbolov romana. Njena obnova predstavlja proces osebnega celjenja. Tako kot mora Manja najprej utrditi temelje hiše, mora tudi sama soočiti svojo preteklost. Postopoma obnavlja posamezne dele hiše in hkrati gradi svojo notranjo stabilnost, občutek varnosti in lastne vrednosti. Avtorica skozi simboliko prostora pokaže, kako pomembno je, da človek zavestno izbere, kaj bo obdržal iz svoje preteklosti in česa ne.
Pomembno vlogo v zgodbi ima Manjina najboljša prijateljica Lola – močna, neposredna in pogumna ženska, ki Manjo spodbuja k soočanju z lastnimi travmami. Lola predstavlja glas odločnosti in notranje moči. Avtorica je poudarila, da Lola simbolizira tudi njen lastni borbeni del osebnosti. Tudi ta lik je dobil svojo podobo v obliki kvačkane lutke, ki je spremljala predstavitev knjige. Poleg prijateljice ima Manja pomembno podporo tudi v psihoterapiji, kjer postopoma prepoznava obrambne mehanizme, ki jih je razvila v otroštvu za preživetje, a ji v odraslosti otežujejo zdrave odnose. Roman tako odpira vprašanja, zakaj ljudje pogosto ostajajo v odnosih, kjer se ne počutijo varne, ter kako pomembna sta podpora in pogum za spremembo življenjske poti.
Eno ključnih sporočil romana je, da se ženske pogosto premalo zavedajo svoje notranje moči. Če zmorejo nositi breme zahtevnih odnosov, družine in odgovornosti, imajo v sebi tudi moč za spremembo in osebno rast. Knjiga opozarja tudi na pomen zaščite otrok in odgovornosti odraslih, da ustvarijo varno okolje za njihov razvoj.
Naslovnica knjige ni izbrana naključno, ampak nosi poseben pomen. Na njej je prikazana kredenca iz avtoričinega doma, ki jo spominja na Maljino sobo iz njene prejšnje knjige. Mladi fotograf Marin Makovec je mojstrsko ujel istrski pridih in simboliko domačnosti. Avtorica je ob koncu večera razkrila, da najraje piše v večernih in nočnih urah, ko se svet umiri in lahko lažje vstopi v notranji svet svojih likov. Knjiga Vrnitev domov je po njenih besedah tudi izraz osebnega raziskovanja in ustvarjalnega poguma, saj verjame, da umetnost lahko postane močno orodje izražanja in zdravljenja.
Dogodek se je zaključil v prijetnem vzdušju z glasbenim nastopom Marina Kranjca. Obiskovalci so imeli možnost kupiti knjigo in se pogovoriti z avtorico, ki je z veseljem podpisovala izvode in delila svoje ustvarjalne izkušnje.
