S koncertom v stolnici sta se SCGV Emil Komel in ZCPZ poklonila goriškemu skladatelju ob 150-letnici rojstva
Obletnice niso dolžnost, temveč priložnost. Emil Komel ni samo ime goriške glasbene šole, je skupna dediščina, ki jo je treba ovrednotiti z izvajanjem glasbe, izdajanjem skladb še v rokopisih, s preučevanjem lika in opusa skladatelja, organista in dirigenta, čigar 150-letnice rojstva se letos spominjamo. Slovenski center za glasbeno vzgojo, ki nosi njegovo ime, in goriško Združenje cerkvenih pevskih zborov sta združila moči za celodnevni poklon, ki ne bo ostal samo lep spomin na enkratno, zaključeno prireditev: dopoldanska okrogla miza, o kateri poglobljeno poročamo v drugem članku (klikni in preberi), je odprla dvojno vprašanje o potrebi po boljšem poznavanju lika ter o stanju pevske dejavnosti na slovenskih in italijanskih korih, večerni koncert pa je spodbudil k izvajanju njegovih skladb in upoštevanju posebnega poslanstva skladateljev, ki se ukvarjajo s cerkveno glasbo oz. s pisanjem za liturgijo.
14. izvedba glasbenega praznovanja spomina na Silvana Kerševana “Silvanu … z ljubeznijo” je potekala namreč v znamenju sakralne literature s koncertom v stolnici sv. Hilarija in Tacijana. Z izraženo željo po vrednotenju “vidnejših sodobnih skladateljev in liturgične skladbe, ki večkrat ostajajo izven koncertnih odrov”, je program povezal dela dirigenta tržaškega stolnega zbora Roberta Brisotta, organista goriške stolnice Marca Colelle in transverzalnega Patricka Quaggiata. Vsi trije delijo s “slavljencem” Komelom dejstvo, da se redno ali občasno ukvarjajo s cerkvenimi zbori in orglami.
Organizatorji so zaupali koncert izkušenim rokam Mateje Černic in Mirka Ferlana, ki sta vodila Mladinski zbor, Vokalno skupino in Priložnostni mešani zbor Emil Komel. Različne zvočne vtise teh zasedb z mladimi, zelo mladimi in zrelimi glasovi je nadgradil nastop gostujočega Tržaškega vokalnega kvarteta. Posebnost izvedbe je bila spreminjajoča se postavitev nastopajočih zborov, ki so stalno menjevali zasedbe in položaje, kar je preusmerjalo (in ob vsakem premiku osvežilo) pozornost gledalcev. Vezna nit raznolike zvočne slike je bilo igranje organista Mirka Butkoviča, ki je z vrsto Komelovih preludijev povezal pevski spored in ga tudi suvereno podprl.
Skladbe so upoštevale različne dele mašnega obreda, a so tudi prikazale možnosti izvajanja v komornih ali večjih skupinah s prijetno spevnostjo, ki je zelo primerna za mlade glasove, ali večjo intenziteto bolj izkušenih pevcev v pristopih, ki črpajo iz oblik in stilov preteklih stoletij.
Priložnostni in redni pevci Komelovih krogov so ponovno dokazali, da je sistematično vežbanje pevske kulture v širokem starostnem razponu jamstvo za zanesljivo obvladanje najrazličnejših pevskih izzivov in hkrati nujna osnova za razvoj in ohranitev krajevne pevske kulture. Dirigenta pa sta pokazala, da se sposobnost pevovodje izraža v skrbnem oblikovanju potenciala vsake skladbe, da bodo zahtevnejša dela lahko zvenela sproščeno in gladko, preprostejša pa pridobila dodano vrednost izklesanih detajlov. Dopadljiv spored in jasen koncept sta doživela odobravanje številnega občinstva, ki ga je na začetku nagovorila ravnateljica šole Komel Alessandra Schettino. Z iskreno navezanostjo na glasbenika, ki je dal centru Komel ime in usmeritev, je prebrala besede, ki jih je Silvan Kerševan namenil spominu na Emila Komela. Pred začetkom koncerta pa je tudi razglasila prejemnike letošnje štipendije Sklada Silvan Kerševan, ki bo tokrat omogočila glasbeno izpopolnjevanje učencem klavirskega in kitarskega oddelka. Prejeli so jo namreč pianista Julia Rebez in Giulio Parenzan iz razreda prof. Riccarda Radiva ter duo kitaristov Filippo Panozzo in Leonardo Prestento iz razreda prof. Martine Gereon.
