Knjiga Sandija Volka ob 20-letnici dneva spomina v Novinarskem krožku
V tržaškem Novinarskem krožku so 6. februarja predstavili knjigo zgodovinarja Sandija Volka z naslovom Solo perché Italiani? Un ricordo truccato. I primi venti anni di riconoscimenti agli “infoibati”, ki je izšla pri videmski založbi KappaVu. Srečanja so se udeležili številni poslušalci.
Raziskava jemlje v pretres podatke 823 oseb, ki so med vojno in takoj po njej izginile (v ital. infoibati) in za katere so sorodniki na osnovi zakona o dnevu spomina iz leta 2004 v minulih dvajsetih letih prejeli državna odlikovanja. Delo sestavlja seznam izginulih oseb, opisuje, kdo so bile in kje ter kdaj so izgubile življenje.
Volk je po pregledu raznih dokumentov prišel do spoznanja, da so veliko večino izginulih sestavljali pripadniki fašističnih oblasti, kolaboracionisti z nacisti in ovaduhi. Sedemdeset odstotkov obravnavanih izginulih oseb je pripadalo vojaškim enotam. “Tri četrtine odlikovanih” – je obrazložil tržaški zgodovinar – “je verjetno umrlo na drugačen način od tistega, ki je naveden v opisu priznanja.”
Predstavitve se je udeležil tudi zgodovinar Eric Gobetti, za katerega je Volkova knjiga “odličen rezultat zoper mainstream politično-ideološko naracijo, ki temelji na poneverbi spomina”. Kdor raziskuje fojbe in eksodus in ne trobi v propagandno nacionalistično-ideološki rog, je označen za zanikovalca, so ugotavljali na srečanju.
“Pri fojbah ni šlo za nacionalni obračun, kot se rado ponavlja v Italiji, ampak kvečjemu za politično-socialni, saj so denimo v Istri Italijani obračunavali z Italijani, Slovenci s Slovenci in Hrvati s Hrvati,” je menil Volk.
Claudia Cernigoi je spomnila, da se med prejemniki državnih odlikovanj tudi sorodniki žrtev povojnega pokola v Vergaroli pri Pulju: institucionalna italijanska naracija “izpostavlja, da so ga zakrivili Titovi komunisti, čeprav ni za to nikakršnih dokazov,” je opozorila.
“Mi ne trdimo, da je prav, da so umrli kolaboracionisti nacifašistov. Pravimo le, da so ta odlikovanja v nasprotju z ustavo, ki temelji na antifašističnih vrednotah, in bi jih zato ne smeli podeljevati,” je obrazložila tržaška zgodovinarka.
Srečanje, ki sta se ga udeležila tudi deželna svetnika Furio Honsell in Serena Pellegrino, je nudilo priložnost za oceno zakona iz leta 2004, ki bo ostal v veljavi do leta 2034. Ta omogoča, da za vsako izginulo osebo lahko vsi sorodniki do šestega kolena prejmejo odlikovanje. Za eno osebo so doslej podelili kar 19 priznanj. Slednje so prijeli po pomoti tudi sorodniki partizanov in nemških žrtev. Rezultat zakona je po 20 letih za organizatorje srečanja “skromen”.
