Dr. Sonja Novak Lukanovič: “Če bo skupnost močna, bo močen tudi jezik”

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Slovenski raziskovalni inštitut SLORi sta 4. decembra pripravila strokovno srečanje o jezikovnopolitičnih izzivih slovenskih skupnosti v sosednjih državah. V novih prostorih Muzeja burje na Opčinah so predstavili izsledke ciljnega raziskovalnega projekta Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu. Namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o jezikovnem načrtovanju in oblikovanju nove Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko.

Uvodni pozdrav sta na jutranjem dogodku podala direktor SLORI-ja dr. Devan Jagodic in namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Janoš Ježovnik. “Danes želimo z novimi idejami in predlogi vsebinsko prispevati k pripravi strateških dokumentov na področju jezikovnega načrtovanja,” je uvodoma pojasnil Devan Jagodic. Janoš Ježovnik je spomnil, da so pri projektu sodelovale tri ustanove, in sicer ISJFR ZRC SAZU, SLORI in Pedagoški inštitut. “Poskusili smo pogledati celovito, kolikor se da v sestavljenih okvirih, na potrebe jezikovnih skupnosti znotraj Slovenije, kar upošteva tudi uporabnike ne le slovenščine, ampak tudi drugih jezikov, in hkrati zajeti še uporabo slovenščine v sosednjih državah in po svetu,” je dodal dr. Ježovnik. Po uvodnih pozdravih sta oba govorca predstavila pripravljeno delo. Janoš Ježovnik je udeležencem predstavil vlogo, namen, potek in izsledke raziskovalnega projekta, ki ga je opravil v sodelovanju z dr. Natašo Gliha Komac. “S projektom smo želeli najprej raziskati spremembe na področju zakonskih in podzakonskih aktov ter programskih dokumentov po letu 2007,” je uvodoma pojasnil. Zanimalo jih je, kaj se je dogajalo na področju dokumentov, ki določajo jezikovno rabo, torej se ukvarjajo z jezikovno politiko, zlasti znotraj RS. Želeli so tudi identificirati morebitna neskladja med ureditvijo in dejanskim stanjem oz. potrebami jezikovnih uporabnikov in za ta namen raziskati čim več potreb različnih skupin jezikovnih uporabnikov. Cilji so zajeli osem identificiranih področij za štiri skupine jezikovnih uporabnikov v šestih fazah dela. Nujno je, je poudaril dr. Ježovnik, da se področje spremlja celovito in longitudinalno, zato da lahko razumemo, ali imajo naši predlogi učinek in kakšen je. V nadaljevanju je dr. Devan Jagodic navedel smernice in predlagane ukrepe za jezikovnopolitično delovanje pri slovenskih skupnostih v sosednjih državah Republike Slovenije. Predstavil je prednosti, slabosti in izzive slovenskih skupnosti v sosednjih državah, in sicer tržaške, goriške, videmske, koroške, štajerske, Porabja ter skupnosti na Hrvaškem. Cilji opravljene raziskave so spremljanje jezikovnopolitičnih razmer in uresničevanje jezikovnopolitičnih načrtov, skrb za kakovost in učinkovitost poučevanja in učenja slovenščine pri različnih ciljnih skupinah, širjenje področij rabe in promocije slovenskega jezika ter spodbujanje jezikovne opremljenosti, je sklenil Jagodic.

Drugi del jutranjega srečanja je bil namenjen okrogli mizi, pri kateri so sodelovale dr. Matejka Grgič (UL FF in SLORI), mag. Martina Piko-Rustia (SNIUJ, Avstrija), Andrea Kovács (ZSM, Madžarska), dr. Barbara Riman (INV, Hrvaška) in dr. Sonja Novak Lukanovič (INV), ki je povezovala debato. “S politiko dajemo pomen skupnosti in ta skupnost dobi en jezik. Če bo skupnost močna, bo tudi jezik močen,” je uvodoma povedala dr. Sonja Novak Lukanovič, ki je nato predala besedo govornicam, da bi lahko vsi spoznali, kakšna je jezikovna politika v različnih prostorih. Dr. Barbara Riman je najprej pojasnila, da je jezikovna politika na Hrvaškem ustrezna, a je ni možno vedno uresničiti, ter da slovenska skupnost na Hrvaškem rabi večjo podporo s strani RS. Poudarila je, da imajo potrebo po slovenskih učbenikih, ki so namenjeni skupnosti, po izobraževanju učnega kadra, predvsem pa potrebujejo politično podporo in dobro voljo RS. Dr. Matejka Grgič je uvodoma povedala, da je italijanski pristop do slovenske skupnosti v Italiji neke vrste reparatorski za tisto, kar je bilo slabo v preteklosti. Pojasnila je, da so se danes stvari in odnosi znotraj skupnosti izredno spremenili, zaradi tega potrebujemo danes politiko, ki daje po eni strani smernice za generalne zadeve, po drugi pa za tiste, ki so lokalno specifične. Mag. Martina Piko-Rustia pa je povedala, da je slovenska društvena in kulturna dejavnost v Avstriji zelo razgibana. “Jezikovna politika na Koroškem je zelo močna, a s strani slovenskih društev in privatnih iniciativ, da zapolnijo, kar ni prišlo iz uradne in javne strani,” je dejala in poudarila, da je zelo pomembno slovenske govorce na Koroškem vključiti v jezikovne tečaje v matici, ker lahko to izoblikuje nove kvalitetne govorce. Nazadnje je Andrea Kovács pojasnila, da imajo na Madžarskem zagotovljene šole, vrtce, medije in še marsikaj, kar pa ni zagotovljeno, ne deluje, to je na primer sodstvo. V Porabju si slovenska skupnost izredno prizadeva za ohranjanje in razvijanje slovenskega knjižnega jezika, kljub temu pa imajo malo naravnih govorcev, a odigrajo bistveno vlogo pri rabi slovenskega jezika z novimi generacijami.