Valentin Areh v Trstu o ukrajinski tragediji: “Tisti, ki nikoli ni doživel vojne, jo težko razume”

Ruska invazija na Ukrajino traja že več kot tri leta. Februarja 2022 se je namreč začel eden najhujših oboroženih konfliktov v Evropi po drugi svetovni vojni. Korenine spora sicer segajo že v leto 2014, invazija pa je konflikt močno razširila, povzročila velike gospodarske posledice, predvsem pa hudo in tragično trpljenje tamkajšnjega prebivalstva. Spopad je terjal že ogromno žrtev in škode na obeh straneh. O tej pomembni temi je bil govor na običajnem ponedeljkovem kulturnem večeru v Društvu slovenskih izobražencev 24. novembra. Gosta večera, ki ju je uvedel predsednik društva Martin Brecelj, sta bila slovenski novinar, vojni dopisnik in pisatelj Valentin Areh ter Bruno Križman.

Številni publiki, ki se je zbrala v Peterlinovi dvorani v Trstu, je najprej spregovoril izkušeni novinar, ki je kot vojni dopisnik poročal za slovenske in številne tuje medije iz vojn na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini, z Bližnjega vzhoda, iz Kosova, Čečenije, Makedonije in Afganistana, Iraka in seveda Ukrajine. Areh je občinstvu uvodoma spregovoril o sedanjem dogajanju v Ukrajini, prav tako pa podal tudi osebna doživetja in občutke. Pojasnil je, da je bil trikrat v Ukrajini, ob začetku vojne v Kijevu, potem pa dvakrat na vzhodni fronti. “Zelo težko mi je opisati, kar sem videl,” je večkrat ponavljal med večerom, “saj si lahko samo predstavljamo, kaj človek čuti, ko doživi take trenutke.” Zaradi tega je poslušalcem pokazal delček svojega dokumentarnega filma, ki je dosegljiv tudi na spletu pod naslovom Putinova apokalipsa v Ukrajini. Na posnetkih je jasno videti trpljenje ukrajinskih ljudi, katastrofo in pekel, ki ga je ruska vojska ustvarila na vojnem območju. “Od vseh vojn, ki sem ji doživel, sploh ni nobene primerjave s tem, kar se tam dogaja. Na vzhodni fronti ni miru, niti pol ure, da ne bi bilo streljanja. Količina orožja, ki ga Rusi uporabljajo proti Ukrajincem, je neznosna, imajo ogromne zaloge streliva,” je pojasnil.

Izpostavil je tudi dejstvo, da vojna na vsakega vpliva predvsem psihološko. Pripovedoval je o trpljenju civilistov in tistih Ukrajincev, ki so zbežali z okupiranih območij in izgubili vse. Povedal je, kako se sežigajo ukrajinske učne knjige, da je izginilo na stotine ukrajinskih aktivistov, dvajset tisoč ukrajinskih otrok je bilo odpeljanih v Rusijo. Govoril je o materi, ki je v objemu držala nekajmesečnega mrtvega otroka in ga ni hotela izpustiti, ker je verjela, da je še živ. “Tisti, ki nikoli ni doživel vojne, jo težko razume,” je poudaril Areh in dodal, da smo vsi lahko žrtve vojne, da lahko do nje pride tudi jutri, tukaj pri nas, in ti v trenutku spremeni življenje. Spraševati se torej moramo, kako je možno, da ljudje, ki so prej živeli skupaj kot sosedi, sedaj zaradi enega samega političnega voditelja doživljajo pekel. Med svojo dolgo izkušnjo je spoznal, da prvi dve leti Ukrajinci niso krivili Rusov, ampak Putina, ker sta Putin in njegova elita začela vojno. V Ljubljani je iz leta v leto večja skupnost Rusov, ki si poskuša v Sloveniji ustvariti nov dom, in velik odstotek jih je zgroženih nad rusko invazijo, ker trdijo, da to ni njihova Rusija.

V nadaljevanju večera je besedo prevzel Bruno Križman in podal svoj pogled in zgodovinski okvir ukrajinskega območja. Občinstvu je sicer spregovoril o začetkih tistih krajev, ki se preko t. i. protoslovanske države Kijevska Rusija nadaljujejo do vdora Mongolov, do upora Kozakov in potem do pokroviteljstva ruskega carstva tedanji Kozaški oblasti pretežno v zameno za pomoč pri boju proti Poljakom. Njegovo predavanje, je pojasnil Bruno Križman, sloni na obširni literaturi. Zbranim je predstavil knjigo z naslovom Pripoved o minulih letih, ki poroča o začetkih Kijeva. Ključno za razumevanje tega argumenta pa je delo, ki nosi naslov Vrata Evrope, ukrajinskega zgodovinarja in profesorja Serhiija Plokhyja, je pojasnil Križman. Med pripovedovanjem je govorec segal v daljno zgodovino, ki je po njegovih besedah bistveno zaznamovala nastanek države Ukrajine in današnje stanje.

V nadaljevanju se je med govornikoma vnela živahna debata. Novinar Valentin Areh je namreč trdil, da je Križman navedel kup napačnih informacij, ki slonijo na tipičnem propagandnem ruskem konstruktu. Po njegovih besedah se Križman naslanja na literaturo, ki sploh ni strokovno potrjena, saj je veliko svetovnih zgodovinarjev z znanstveno dokazano literaturo te podatke zavrnilo. “To so argumenti, s katerimi se potepta osnovno človeško dostojanstvo,” je sklenil Valentin Areh.