Vizija med oljkami in trtami, med tradicijo in inovacijo

POGOVOR  Mladi vinogradnik in oljkar Peter Radovič

VNabrežini blizu Trsta … Tako je Igo Gruden opisal svojo rojstno vas. Tu, v objemu narave stoji družinski Agriturizem Radovič, ki ima na voljo sobe za prenočišče, nudi pa tudi domače vino in olje. O bogati dejavnosti družine Radovič smo se pogovorili s Petrom, ki se posveča vinogradništvu in oljkarstvu.

Kako se je začela zgodba Agriturizma Radovič? Je bila to nova ideja ali nadaljevanje družinske tradicije?

Ob koncu 19. stoletja je moj prapradedek deloval kot kmet, doma so imeli kmetijo in so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom. V 20. stoletju pa se je zaradi prve in druge svetovne vojne situacija precej zapletla. Kmetijska dejavnost se je takrat osredotočila predvsem na preživetje, ukvarjali so se z govedorejo za mleko, pridelovali so nekaj vina, imeli so gostilno in na splošno počeli vse, kar je bilo potrebno za preživetje. Po 50. letih prejšnjega stoletja se je družina bolj usmerila v gostinstvo, kasneje tudi v osmico. V 90. letih se je moj oče odločil, da bo kmetijsko dejavnost razširil še v turizem, in je ustanovil kmetijo z nastanitvijo, t. i. agriturizem. Začeli smo oddajati sobe, oče je zasadil oljke, trte pa smo že imeli. Vino, ki smo ga pridelali, smo takrat uporabljali predvsem za potrebe gostilne. Leta 2018 sem se po nekaj letih v tujini, kjer sem delal na področju programske opreme in marketinga, vrnil domov. Začel sem se aktivno vključevati v družinsko dejavnost. Imel sem srečo, da sem lahko gradil na trdni osnovi, ki jo je postavil moj oče, poleg tega pa sem imel priložnost sodelovati z odličnimi mentorji oz. izkušenimi vinogradniki in prijatelji iz stroke. Odločil sem se, da se osredotočim predvsem na vinarsko dejavnost in jo dodatno okrepim. Zavedal sem se velikega potenciala, ki ga ima naša kmetija, saj smo imeli že skoraj vse potrebno. Bilo bi škoda tega ne izkoristiti. Leta 2020 smo se odločili, da zapremo gostilno in se v celoti posvetimo pridelavi vina in oljčnega olja.

Bi lahko rekli, da je to prava družinska dejavnost, ne?

Seveda, pri delu pomagamo vsi doma. Imam še dva brata, Devana in Borisa. Eden je informatik, drugi pa je zaposlen v multinacionalki. Čeprav imata vsak svojo kariero, vedno priskočita na pomoč ob ključnih trenutkih, kar nam veliko pomeni. Mama in oče pa sta stalno prisotna in še vedno močno vpeta v vsakdanjo dejavnost na kmetiji.

Povej nam kaj več o vaši dejavnosti.

Skupno imamo dva hektarja vinogradov in en hektar oljk. Gojimo izključno avtohtone sorte. Med oljkami prevladuje istrska belica, med vinsko trto pa vitovska, malvazija in teran. Približno 30 % oljk so tudi toskanske sorte, ki so nekoliko milejšega okusa in manj pikantne. Te uporabljamo predvsem za boljše opraševanje belice in za ustvarjanje oljčnega “blenda”, ki je mehkejši in bolj uravnotežen. Vinogradi in oljčniki se nahajajo v Nabrežini in Šempolaju.

Kakšna pa je bila letošnja trgatev tako grozdja kot oljk?

Letos je bila trgatev grozdja precej zahtevna. Noči so bile zelo hladne, kar je sicer pozitivno za ohranjanje kislin v grozdju, vendar je bilo poletje precej hladnejše kot običajno. Konec avgusta in skoraj ves september je padlo veliko dežja, kar je dodatno otežilo delo v vinogradu. Imeli smo tudi točo, ki je poškodovala pridelek. Vseeno smo uspeli očistiti trte, odstraniti poškodovane grozde in smo zadovoljni s tem, kar smo na koncu pripeljali domov. Pri oljkah je bilo letos nekoliko več težav z oljčno muho, predvsem zaradi hladnejšega vremena. Uporabili smo ekološke pripravke, s katerimi smo uspešno upočasnili njen vpliv. Na srečo je v zadnjih dneh pihala močna burja, ki je z dreves odnesla predvsem tiste plodove, ki jih je muha že poškodovala. Zaradi tega smo sicer izgubili približno 15–20 % oljk, a na srečo so odpadle predvsem manj kakovostne, tako da bo končna kakovost olja kljub vsemu zelo dobra. Minuli teden smo pobrali oljke toskanske sorte, v naslednjih dneh pa bomo pobirali belico. Vsekakor smo zadovoljni s sedanjim rezultatom.

Kaj ti pomeni življenje in delo na kmetiji osebno?

Bolj kot delo je to način življenja. Vse odločitve, ki jih sprejmeš, gredo v isto smer oz. prilagojene so temu načinu življenja. Ukvarjati se z vinogradništvom in torej vinom ni le delo, temveč predvsem strast. Seveda zahteva veliko truda in predanosti, a v osnovi gre za nekaj, kar te resnično veseli in izpolnjuje. Najprej je strast, šele nato delo. Cilj pa je vedno enak, to se pravi doseči čim boljše rezultate in stalno izboljševati kakovost.

Katere sorte grozdja pridelujete in zakaj ste se odločili prav zanje? Vas vodi tradicija ali tudi eksperimentirate?

Kar zadeva oljke, imamo pri nas to srečo, da imamo domačo stiskalnico, kar nam omogoča, da oljke stisnemo zelo hitro po obiranju. To je ključno za kakovost končnega olja. Meljemo izključno svoje oljke, brez dodatkov od drugod. Ker imamo nadzor nad celotnim postopkom, si lahko pri stiskanju privoščimo tudi nekaj eksperimentiranja in ustvarjanja različnih vrst. Tako pridelujemo štiri različna oljčna olja. Prvo je olje iz 100-% istrske belice, ki izraža tipičen značaj našega okolja. Drugo je t. i. Art Blend, v katerem prevladujejo toskanske sorte (približno 70 %), to olje je nekoliko bolj mehko in manj pikantno. Tretje olje nosi ime Dream Herbs. Pri njegovem nastanku med mletjem oljk dodamo rdeče brinove jagode iz Slivnega ter zelišča s Krasa, kot so žepek, žajbelj, rožmarin in citronko, rezultat je aromatično olje, ki se odlično poda k mesu, zelenjavnim juham in podobnim jedem. Četrto olje, Falesia, pa nastane tako, da belici med stiskanjem dodamo ekološke mandarine iz Neretve, piransko sol in rožmarin. To je sveže, sadno olje, primerno za belo meso, ribe in zelenjavo.

Kar se tiče vina, imamo pri nas dve glavni liniji, in sicer klasično linijo in linijo selekcij. Vsa bela vina iz klasične linije maceriramo v kamnitih posodah, kar doda dodatno globino in strukturo. Med temi so na primer vitovska, ki jo imenujemo Marmor, saj je pridelana v kamnu, Vizija, ki je istrska malvazija iz starega vinograda, ter Encanto, ki je cuvée vitovske, malvazije in treh starih sort, ki jih ni v nobenem uradnem registru. Med rdečimi vini imamo teran, ki ga imenujemo Raro. To je vino z močnim kraškim značajem. Poleg teh vin pa vsako leto, če nam letina to omogoča, izberemo najboljše sode posameznih avtohtonih sort in jih posebej ustekleničimo kot selekcije. Gre za vina, ki po našem mnenju najbolje izražajo potencial posameznega letnika, lege in sorte ter so rezultat natančnega dela in premišljenih odločitev v kleti.

Kam izvažate vaše izdelke?

Približno 30 % našega trga predstavlja Italija, preostanek pa odpade na tujino. Med glavnimi izvoznimi trgi sta Združene države Amerike in Japonska, poleg tega pa izvažamo tudi v številne druge države po svetu.

Ste vključeni tudi v ekološko ali biodinamično pridelavo? Kakšen je vaš pogled na tak pristop?

Tako grozdje kot oljke pridelujemo ekološko. To pomeni, da uporabljamo le osnovna sredstva, kot sta žveplo in baker, ter nekatere biodinamične pripravke, na primer alge in kaolin. Pri delu se zanašamo na tiste metode, za katere smo skozi čas ugotovili, da dajejo dobre rezultate v naših razmerah. Ne uporabljamo vseh biodinamičnih pripravkov, nekatere smo sicer že preizkusili, pa pri nas za zdaj niso pokazali želenih učinkov, druge pa še preizkušamo in spremljamo njihov vpliv. Enak pristop ohranjamo tudi v kleti. Fermentacije potekajo naravno, tako pri vinu kot pri oljkah ne uporabljamo nobenih dodatkov. Oljke zgolj stisnemo, vino pa fermentira spontano, izključno z lastnimi avtohtonimi kvasovkami. Ne uporabljamo nobenih enoloških dodatkov, razen minimalne količine žvepla, kadar je to nujno potrebno.

Kaj je najpomembnejše pri pridelavi kakovostnega oljčnega olja?

Pridelava dobrega oljčnega olja je v osnovi precej preprosta. Najpomembnejše je imeti zdrave, kakovostne oljke. Oljčno olje je v resnici rezultat dobre tehnologije. Če imaš na voljo kakovostno stiskalnico, ki omogoča hitro in nežno predelavo, potem je skoraj nemogoče zgrešiti. Ključno je, da so oljke zdrave in da jih lahko takoj po obiranju stisneš. To dvoje skupaj zagotavlja visoko kakovost končnega izdelka. Izziv pa je pravzaprav v tem, kako priti do zdravih oljk in kako zagotoviti primerno predelavo. Z oljkami se namreč ukvarjamo skozi vse leto; skrb, obrezovanje, varovanje pred škodljivci, pravilno obiranje – vse to vpliva na končni rezultat.

Kakšen pomen ima burja in kraška klima za vaša vina in oljke?

Zelo pomemben dejavnik pri nas je veter. Smo eno redkih območij, kjer lahko močno zmanjšamo uporabo bakra pri škropljenju. Burja in drugi vetrovi so pri nas precej stalni, kar pripomore k boljši zračnosti med rastlinami in posledično zmanjšuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni. Tako je manj težav s peronosporo pri trti in z boleznimi, kot je pavje oko pri oljkah. Prav dobra zračnost in suho mikrookolje sta ključna za bolj naravno varstvo rastlin.

Kateri izdelek ti osebno pomeni največ? Obstaja zgodba, ki se skriva za njim?

Pri vinu je vsako leto drugačno, vsako vino ima svoje značilnosti, ki so odvisne od letnika. Nekatera vina so mi bolj všeč, druga manj, kar je vedno rezultat razmer in kakovosti letine. Vsako vino mi prinaša svojevrstno zadovoljstvo in posebno zgodbo. Ena taka zgodba je povezana z našo malvazijo, ki ji pravimo Vizija. To vino pridelujemo na najstarejšem vinogradu, starem približno 50 let. Sčasoma je zaradi različnih bolezni precej trt propadlo, zato smo pred leti izvedli obsežno selekcijo. Uporabili smo isti genetski material, ki je že bil prisoten v vinogradu, in opravili terenske študije, da smo ugotovili, kateri koreninski sistemi so najbolj primerni. Celoten vinograd smo nato prenovili na latnik, s čimer smo ohranili del zgodovine in tal, ki jih je pripravil že moj praded. Ta vinograd mi je še posebej pri srcu, saj združuje tradicijo, znanje in osebno vez.

Kje vidiš prihodnost kraškega vina in olja?

Na splošno lahko rečem, da je danes delo nekoliko lažje, ker so generacije pred nami že dolgo delale na kakovosti in ekološkem pridelovanju. Zahvaljujoč njihovemu trudu, imamo mi zdaj bolj trdne temelje, na katerih lahko gradimo. Kras se po svetu že prepoznava kot regija z edinstvenimi vini, zato je pomembno, da še naprej vlagamo trud v vzdrževanje in izboljševanje kakovosti. Imamo tudi veliko srečo, saj se klima na Krasu postopoma segreva, kar v povezavi s tradicionalno visoko kislostjo in eleganco vin daje odlične rezultate. To lahko dosežemo brez potrebe po kemičnih dodatkih, kar je prava redkost in privilegij. Kras tako postaja prepoznaven kot znak kakovosti, čeprav so količine omejene, pa je povpraševanje po naših vinih vse večje.

Vaš agriturizem, in vse povezano z njim, je umeščen v naravno in kulturno bogato okolje. Kako ohranjate ravnovesje med turizmom in varstvom okolja?

Filozofija, ki jo zasledujemo tako v nastanitvenem delu kot na kmetiji, je enotna. V sobah uporabljamo električno energijo, proizvedeno iz sončnih panelov, prav tako na ta način ogrevamo vodo. Rezervacije sprejemamo le za najmanj tri noči, kar nam omogoča bolj učinkovito upravljanje virov. Pri pranju skrbimo, da porabimo čim manj vode, poleg tega goste spodbujamo k ločenemu zbiranju odpadkov, da zmanjšamo njihov vpliv na okolje. Ta trajnostni pristop je vpeljan tudi v kmetijsko dejavnost, saj si prizadevamo, da naša celotna dejavnost deluje v čim večjem sozvočju z naravo.

Kako gledaš na prihodnost manjših kmetij in agriturizmov pri nas?

Mislim, da je treba nadaljevati po tej poti in ohraniti kulturno raznolikost, ki je za nas zelo pomembna. Upam, da bo v prihodnosti več sodelovanja med kmetijami, saj nas je relativno malo, zato je sodelovanje ključnega pomena. Med vinarji je sodelovanje že dobro razvito, med agriturizmi pa bi se dalo še izboljšati. Kot cona Kras in Trst nas v zadnjem času spremlja vse več zanimanja, zato verjamem, da se bo tudi kmetijska dejavnost, ki se ukvarja s tradicionalnim kmetijstvom, še naprej razvijala in krepila.

Vključen si v čezmejno združenje vinogradnikov Senza meja. Kaj ti to pomeni?

To je odlična ideja. Povezali smo se mladi vinogradniki ne samo iz naše dežele, ampak tudi iz Slovenije. Združuje nas predvsem to, da na kmetijah delamo in predelujemo vino po določenih načelih, vsaj ekološko ali biodinamično pridelovanje ter spontane fermentacije. Smo mladi in vsi imamo željo nekaj dokazati. Kot prvo smo odprli pop-up trgovino oziroma enoteko v Gorici, ki bo odprta do decembra, potem pa bomo videli, kako naprej. To je vsekakor šele začetek, saj se premikamo tudi v druge smeri in načrtujemo nove projekte.