50 let brezmejnega prijateljstva
“V besedah ravnatelja dvojezične šole Davida Klodiča sem zaznal dvoje: grenkobo in velik optimizem. Oboje ima mesto. Grenkoba, ker kljub velikim spremembam, ki so jih Beneški Slovenci doživeli v stoletju in pol, in v glavnem so bile to, vsaj v zadnjem času, spremembe na bolje, niso bile do te mere na bolje, da bi to občutil tudi človek, Beneški Slovenec, in sicer tako, da bi lahko z velikim upanjem gledal na prihodnost. Ampak vseeno strah ni tako velik, da bi obupal. Pred nami so neverjetne možnosti, neverjetne priložnosti, ki so jih ravno te spremembe prinesle. Pred petdesetimi leti so se v skromnih razmerah začela prva srečanja med Benečijo in Posočjem, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa je dokončno padla meja, ki je ločevala”. Tako je z optimističnim pogledom v prihodnost, na petdesetem jubilejnem novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, svoj govor začel častni gost in slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Poudaril je, da je mejo sam doživljal doma kot otrok. To so bili časi, ko je vsaka težnja po sožitju našla v fizični pregradi, ki jo je predstavljala meja, nekako oviro. Danes omejitev ni več, omejitve lahko predstavljajo le meje, ki so ostale v naših glavah. V okviru skupnega evropskega prostora moramo našim otrokom ter otrokom naših otrok omogočiti, da uresničijo tiste sanje, ki so bile sanje prejšnjih generacij, katerim je bila njihova uresničitev nemogoča.
Predsednik Pahor vidi prihodnost v vezeh, v prijateljstvu, v sosedstvu med Slovenci, David Klodič pa je v svojem govoru poudaril, da mora to dobrososedsko sodelovanje najti uresničitev v konkretni pomoči Slovenije Benečiji, tisti Benečiji, v kateri se vasi praznijo. Zakaj naj ne bi slovenska država pomagala konkretno, v dejanjih in mladim Benečanom ponudila priložnost, da se v Posočju usposabljajo, pridobivajo izkušnje ali celo najdejo službo.
Ravno tem mladim generacijam, v katere polagamo upanje in delo, je v svojem govoru predstavnik Slovencev Videmske pokrajine David Klodič namenil največ prostora. V uvodu je poudaril bolečino beneškega človeka, za katerega žal ni samoumevno, da sogovornika nagovori v materinščini, v slovenskem jeziku. Tudi Slovenci iz Posočja Benečane nagovarjajo v italijanščini, v dobri veri morda in v želji, da bi pokazali, kako se trudijo. Vendar to boli. David Klodič je poudaril, da si Benečani želijo podpore pri gojenju svojega jezika, želijo se počutiti Slovence, in to povsod, in želijo se počutiti doma. Doma v okviru tega skupnega prostora, kjer žal bolijo preštevilne izgubljene priložnosti, pomanjkanje projektov, konkretnih dosežkov in volje. Kot kulturnega delavca in ravnatelja dvojezične šole v Špetru Davida Klodiča najbolj skrbijo ravno generacije, ki študirajo, ki vstopajo v delovni svet. To so tisti mladi, za katere se trudimo, skrbimo za njihovo najboljšo vzgojo in izobrazbo ter jim skušamo nuditi vse pogoje za uspeh, nato pa jih vidimo, kako po diplomi množično zapuščajo svoj rodni kraj, da bi iskali srečo, službo in dobro počutje v tujini. Matično domovino zato poziva, naj se, če res želi konkretno pomagati Beneškim Slovencem, aktivira za dolgoročne in trajnostne akcije.
V imenu treh posoških občin je prisotne nagovoril župan Občine Kobarid Marko Matajurc. Trije župani posoških občin so bili tudi deležni posebnega priznanja s strani predsednika Republike Boruta Pahorja, in to za trud v okviru čezmejnega sodelovanja. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Suzi Pertot
Novoletno srečanje v Kobaridu
