Jezikovnica (12)
Ne bomo se slepomišili ali ne bomo slepomišili?
V nekaterih prejšnjih Jezikovnicah smo se srečali s številnimi besedami, katerih pomen včasih zamenjamo, ker se nam njihova podoba zdi enaka ali vsaj zelo podobna. Res pa je, da se nam lahko zaradi take napake pogosto zgodi, da nismo razumljeni ali da vsaj na jezikovno kultiviranega govorca (ali bralca) ne naredimo dobrega vtisa. Neredko se nam to dogaja tudi pri stalnih besednih zvezah oz. frazemih, vendar še zdaleč ne le tam. Včasih dodamo kaj, kar tja ne sodi (npr. osebni zaimek se ali si h glagolu, ki ni povratni glagol: nisem si pričakovala namesto pravilnega nisem pričakovala), drugič spet pa na tak zaimek pozabimo (ne tikaj mize namesto pravilnega ne dotikaj se mize, predavanje prične namesto predavanje se prične) ali samostalnik napačno sklanjamo in mu dodamo neustrezen predlog (je knjiga na razpolagi? namesto pravilnega je knjiga na razpolago?, ste na volji? namesto pravilnega ste pri volji? ali ste na voljo?).
V naslovu tokratne Jezikovnice je glagol slepomišiti, ki ga je nekdo zamenjal z glagolom slepiti se, zato mu je dodal zaimek se, s čimer je pritegnil mojo pozornost. Pravilno je seveda samo slepomišiti v slovarskem pomenu neodkrito govoriti ali ravnati, kar ilustrirajo primeri iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika: cenimo jo, ker ne slepomiši; ne slepomiši, povej, kaj želiš. Nekaj drugega je glagol slepiti, ki pomeni povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: slepila sta se, da hčerina bolezen ni nevarna; ni se slepil, da bo obljubljeno z lahkoto uresničil. Tudi biti na voljo (na razpolago npr. za delo) ni enako kot biti pri volji (razpoložen za delo, dobre volje, zainteresiran). In če se s čim ne strinjamo, pričakujemo, da imamo možnost ugovarjati, ne pa zmožnosti ugovarjati, ker je možnost, kar se lahko uresniči, zmožnost pa je sposobnost (npr. zmožnost branja in pisanja ali jezikovna zmožnost). Neustrezno je tudi rabiti glavna nit pogovora, če pa je stalna zveza rdeča nit, torej rdeča nit pogovora ali dvigniti ramena namesto pravilnega skomigniti z rameni ali zgolj skomigniti (dvigujemo namreč roke, če želimo imeti besedo ali v prenesenem pomenu, če smo nad čim obupali in se temu odpovedali: od te zadeve dvigujem roke, nočem biti več povezan z njo). Nikar pa, dragi bralci, ne dvignite rok od Jezikovnice, ki se bo še naprej trudila, da vas reši iz kakšne jezikovne zagate.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
