Pred zgodovinskim srečanjem na Kubi
Novico, ki je presenetila ves svet, sta v petek, 5. t. m., istočasno sporočila v Rimu tiskovni predstavnik Svetega sedeža msgr. Lombardi in v Moskvi patriarh Hilarijon iz Volokolamska.
Gre za prvo srečanje med rimskim škofom in moskovskim patriarhom po letu 1054, ko se je Cerkev razklala. Zgodovinsko srečanje bo na mednarodnem letališču José Martí v Havani na Kubi, kjer se bosta papež Frančišek in patriarh Kiril dve uri pogovarjala na štiri oči, eno uro pa skupaj s spremstvom, srečanje pa se bo sklenilo s podpisom skupne izjave.
Papež Frančišek se bo na poti na pastoralni obisk v Mehiko ustavil na letališču na Kubi, kamor bo dospel tudi ruski patrarh Kiril. Obe strani poudarjata, da gre za skrbno načrtovano in dobro pripravljeno srečanje, ki si ga je zelo močno želel že sveti papež Janez Pavel II., sedanji papež pa je ruskemu patriarhu Kirilu pred časom samo sporočil: “Določite kraj in datum, z vami se bom srečal, kadarkoli in kjerkoli želite”! Pred leti je malo manjkalo, da ne bi prišlo do srečanja med papežem in moskovskim patriarhom v Sloveniji, veliko so si tudi obetali v Avstriji, a dejstvo je, da je moskovski patriarh izbral Kubo, neevropsko in komunistično deželo.
Sveti sedež in moskovski patriarhat verjameta, da bo dogodek tudi znamenje upanja za vse ljudi dobre volje. Vse kristjane vabita h goreči molitvi, naj Bog blagoslovi srečanje, da bo lahko dalo dobre sadove. Metropolit Hilarijon je dejal, da upajo, da “se bodo začeli novi odnosi med Cerkvama”, kot je tudi neprikrito povedal, da se bosta sestrski Cerkvi morali dogovoriti, kako skupaj pomagati preganjanim kristjanom v svetu, še posebej v današnjem času.
Gre za velikansko simbolično in zgodovinsko gesto, saj bosta moskovski patriarh Kiril in papež Frančišek svetu jasno dala vedeti, da je čas delitev mimo, potrebno je sodelovati, predvsem pa zaščititi vse kristjane in vse ljudi pred preganjanjem.
Prav gotovo je veliko vlogo pri pripravi tega zgodovinskega srečanja imel slovenski vatikanski diplomat, nadškof msgr. Ivan Jurkovič, ki ga je za nuncija, prvega človeka Vatikana v Rusiji, leta 2011 imenoval takratni papež Benedikt XVI., potem ko je služboval kot nuncij v Belorusiji in kasneje v Ukrajini. Msgr. Ivan Jurkovič velja za enega najboljših diplomatov in poznavalcev slovanskega sveta v katoliški Cerkvi. Leta 1952 v Kočevju rojeni msgr. Ivan Jurkovič, je v diplomatsko službo Svetega sedeža vstopil 1. maja 1984 in od takrat služboval v vatikanskih predstavništvih v Južni Koreji, Kolumbiji in Rusiji, deloval pa je tudi v oddelku za odnose z državami vatikanskega državnega sekretariata. Pogovor z njim smo imeli pred časom tudi v Novem glasu. Papež Frančišek pa je ponovno pokazal svetu, da se je treba pogovarjati in dogovarjati, povsod in z vsemi, v vsakem sogovorniku videti Božje obličje, kot to veleva evangelij, predvsem pa je ponovno dokazal, da je danes nesporno najvišja moralna avtoriteta na svetu.
