Zemljevidi revščine: podatki, obrazi, perspektive

Podatki tržaške in italijanske Karitas kažejo na vse bolj dolgotrajno in kompleksno revščino, ki se odraža v stanovanjskih stiskah, osamljenosti, migracijah in zdravstvenih težavah

“Kakšne odgovore smo dali, kakšno pozornost smo posvetili, kakšno skrb smo namenili edinstvenosti trpljenja posameznika in družine?” se je spraševal tržaški škof Henrik Trevisi ob začetku srečanja Karitas z naslovom Le mappe della povertà, dati, volti, prospettive (Zemljevidi revščine: podatki, obrazi, perspektive), ki je potekalo v Trstu v torek, 8. septembra, v dvorani Tessitori.

Srečanje je predstavljalo priložnost za razmislek o revščini in o tem, kako nastaja in v kakšnih okoliščinah se z njo ljudje srečujejo. Podatki organizacije Karitas predstavljajo izjemen vir informacij, saj omogočajo vpogled v življenjske zgodbe in izražene potrebe. “Vendar je treba poudariti, da podatki organizacije Karitas ne odražajo celotnega stanja revščine v mestu, temveč ponujajo le delni vpogled, ki temelji izključno na osebnih zgodbah,” je pojasnila dr. Vera Pellegrino, odgovorna za oddelek za promocijo, izobraževanje in spremljanje pri Karitas v Trstu.

V Italiji je Karitas leta 2025 pomagala preko 200.000 ljudem. Ker pomoč pogosto vključuje tudi njihove družinske člane in celotna gospodinjstva, je dejansko število ljudi še večje. Revščina postaja tudi vse bolj dolgotrajna: 28 % oseb, ki jih spremljajo službe Karitas, je z njimi v stiku že vsaj pet let, kar je največ od leta 2019. Tudi Karitas v Trstu kaže podobno sliko. Center za poslušanje je pomagal čez 800 ljudem, skupaj z njihovimi člani gospodinjstva pa čez 1500 osebam.

Velik del pomoči je namenjen tudi migrantom. Spazio 11 na Ulici Udine v Trstu je leta 2025 sprejel najmanj 6000 ljudi iz 50 držav, predvsem mladih moških z balkanske migracijske poti, zlasti iz Afganistana, Pakistana, Nepala in Bangladeša. Med uporabniki so tudi manj vidne skupine, predvsem ženske in otroci, ki prihajajo za svojimi družinami.

Pomemben problem sta tudi osamljenost in staranje prebivalstva. Leta 2025 je skoraj vsaka tretja oseba, ki jo je spremljala nacionalna mreža Karitas, živela sama. V Trstu je 41,5 % ljudi, ki so zaprosili za pomoč, živelo samih, med njimi pa je bil skoraj vsak tretji starejši od 55 let.

Zelo pomembna je tudi stanovanjska revščina. Med uporabniki tržaškega Centra za poslušanje sta predvsem dve obliki: 19 % jih je brez doma in živijo na ulici, pri prijateljih, v začasnih oz. sprejemnih nastanitvah ali zavetiščih. 80 % jih sicer ima bivališče, vendar ne morejo plačevati stroškov, zato potrebujejo pomoč pri najemnini ali položnicah.

Tržaški Center za poslušanje je leta 2025 izvedel 1865 intervencij. Približno vsak tretji poseg je bil povezan s stanovanjsko revščino. Zabeleženih je bilo tudi 103 intervencij zaradi zdravstvene revščine, ki so vključevale pomoč pri zdravilih, zdravstvenih pregledih, očalih in drugih pripomočkih, kot so slušni aparati.

“Podatki nam preprečujejo, da bi zadevo podcenjevali, obrazi nam preprečujejo, da bi ljudi razčlovečili, perspektive pa nam preprečujejo, da bi se sprijaznili tem,” je dejal direktor Karitas Giovanni La Manna. Ob koncu je poudaril potrebo po “skupni odgovornosti, ki zadeva vse nas, saj smo vsi del skupnosti”.