Zaupanje ...
V zadnjih dnevih, sicer pa tudi drugače, je med ljudmi zlasti med mladimi slišati o besedi zaupanje. Beseda, na katero je človek včasih dosti stavil, še bolj pa nanjo stavi danes. Kako težko nam je, ko nam kdo izda naše zaupanje!!! In kako težko je komu zaupati, če ne veš, kako bo ravnal s tvojim zaupanjem. In ravno zato sem se odločil, da spregovorim nekaj o tej temi, ki je bila in verjetno bo vedno občutljiva. Verjetno pa ste že uganili, o kateri obliki zaupanja bom govoril.
Da, in prav ste uganili. O zaupanju v Cerkev…, če ga je še kaj?? Da, v teh dneh je le-to še posebej na preizkušnji, sicer pa je tudi vedno bilo. Človek se vpraša, komu sploh še zaupati danes. Iz mnogih ust se pri pogovorih srečujem s tem vprašanjem in tudi dejstvom ter bolečino ljudi, da je danes težko še komu zaupati. Ljudje mislijo samo nase in kaj hitro pozabijo na prijateljstvo, ko gre na primer za položaj na delovnem mestu ali status, ki ga bom pridobil. Na neki način me je to spomnilo na komunistični čas, čeprav v njem nisem dolgo živel (samo 10 let), pa sem velikokrat slišal, da je bila to poglavitna naloga tajne policije in njenih sodelavcev, da so koga zatožili in tako zlorabili njegovo zaupanje ter bili s tem nagrajeni. Razumljivo, da se to danes še vedno dogaja npr. v Severni Koreji, na Kitajskem, toda v demokraciji bi človek pričakoval več zaupanja. Toda kaj pa v Cerkvi?? Tam sicer ne vlada demokracija, toda Cerkev sama veliko stavi na zaupanje. Tudi škof, ko posvečuje duhovnike, stavi na zaupanje odgovornih, da so le-ti primerni. Potem pa…
Ljudje tudi stavijo ogromno zaupanja v cerkveno ustanovo, ker se jim zdi za razliko od države bolj moralna in etična. Vsaj tako je bilo… In potem pridejo kot strela z jasnega, kot neka oaza sredi te mučne puščave papeževe besede: “Približaj se duhovniku, škofu in mu povej, zakaj mu ne zaupaš. Vendar poslušaj tudi odgovor”!! Da, prišli smo do pomembne teme te vsebine, ki lepo pravi, da je danes zlasti med mladimi veliko zaupanja v Boga, Kristusa, do Cerkve kot ustanove pa sploh ne!!! Po eni strani človek razume, ker se morda le-ta sama po sebi zdi okostenela?? Morda je tudi res v nekaterih segmentih, toda marsikaj je že bilo posodobljeno in marsikaj upajmo, da še bo, zahvaljujoč se papežu Frančišku. Toda vse se začne z zaupanjem. Če duhovnik in škof vesta zakaj in čemu, konkretno bosta lažje reševala ta problem, ki je po navadi večplasten. Kot pravi pregovor: po duhovniku gre vera gor in tudi dol, tako je to prvi pokazatelj duhovnega stanja župnije ali druge verske skupnosti. So po navadi še drugi dejavniki, toda marsikaj se da doseči z dobroto, ljubeznijo ter medsebojnim zaupanjem. In ravno v teh škandalih je Cerkev kot varuhinja Kristusovega nauka močno padla!!! (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Piše Klemen Zalar: “Po duhovniku gre vera gor in tudi dol”Preberi tudi
