Zapis fiskalnega pravila v ustavo za finančno trdnost Slovenije
V Sloveniji se je prejšnji teden potrdila izkušnja iz obdobja osamosvajanja in še kakšnih prelomnih časov, da namreč politika v občutljivih razmerah zmore zagotoviti skupno voljo in pripravljenost za odločanje v korist družbe in države. Ko se je zdelo, da različne ideologije in politične opredelitve elit, zastopanih v parlamentu, ne morejo doseči dogovora o ukrepih za odpravo krize, se je predsednica vlade Alenka Bratušek odpravila na svoj prvi uradni obisk k EU v Bruselj. Tam se je, tako zatrjujejo, z nemško kanclerko Angelo Merkel in z drugimi vrhovnimi predstavniki evropske povezave v petnajstih minutah sporazumela o bistvenih zadevah glede vloge in sodelovanja Slovenije v EU. Premierka je pristala, da slovenski parlament, po predhodnem dogovoru vseh političnih strank, sprejme sklep o vpisu fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, namesto vpisa z letnico 2017, kar je njena stranka, Pozitivna Slovenija, prej vztrajno zahtevala. V zameno za takšno uklonitev Slovenije je Alenka Bratušek dobila zagotovilo, da bo Evropska komisija Sloveniji za dve leti podaljšala rok za ureditev njenih javnih financ.
Premierka je morala prepričati samo svojo stranko in poslance Pozitivne Slovenije, da sprejmejo dogovor iz Bruslja. Opozicijske stranke, med njimi najbolj Slovenska demokratska stranka Janeza Janše, so se namreč zmeraj zavzemale za vpis fiskalnega pravila v ustavo. To pa sta zavračali in preprečevali stranka Pozitivna Slovenija z Zoranom Jankovićem in pozneje z Alenko Bratušek in stranka Socialni demokrati z dr. Igorjem Lukšičem. Ta je sicer vladne stranke obdolžil, “da hodijo kot šolarčki v Bruselj po navodila in pripombe”.
Naj spomnimo, da se države, članice EU, z vpisom fiskalnega pakta v ustavo ali podoben akt obvežejo, da bodo zagotavljale uravnoteženost svojih proračunov, torej skrbele, da bodo porabljale samo toliko sredstev, kolikor jih ustvarjajo oz. jih bodo ustvarjale. Za Slovenijo je takšna obveza velikega pomena, saj se je država doslej veliko zadolževala, in to brez veliko premisleka. Samo v zadnjem letu se je Slovenija na mednarodnih trgih zadolžila za nadaljnje štiri milijarde evrov. Če Državni zbor ne bi dovolil vpisa fiskalnega pravila v ustavo, Slovenija ne bi mogla več pridobivati denarja iz evropskega stabilizacijskega sklada. O porabi denarja razmišlja tudi Janez Janša, nekdanji premier in predsednik največje opozicijske stranke, SDS. V svoji novi knjigi z naslovom Za kulturo življenja je zapisal tudi naslednje: “Temeljni problem Slovenije je, da kot država vsak dan, vsak teden, vsak mesec in vsako leto, že od leta 2008 naprej, porabi bistveno več, kot pa ustvari”.
Slovenija si je z vpisom fiskalnega pravila v ustavo ponovno pridobila del zaupanja mednarodnih finančnih krogov in ponovno nekaj ugleda v EU. Najbrž pa bodo obnovljena ali se nemara celo povečala politična trenja v državi. Alenka Bratušek si je po dogovorih v Bruslju in s sporazumom parlamentarnih strank o vpisu fiskalnega pravila v ustavo zagotovo povečala politični ugled in prestiž, toda hkrati je naraslo število njenih političnih nasprotnikov. Proti njenim dejanjem in ukrepom se že postavljajo koalicijska stranka Socialni demokrati, Zoran Janković, ustanovitelj stranke Pozitivna Slovenija in protievropsko usmerjen politik, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je največja in najbolj vplivna sindikalna centrala v Sloveniji, razni manjši sindikati, nekatere organizacije civilne družbe in tudi t. i. vstajniki.
Državni zbor je kot del zaveze o finančni stabilnosti Slovenije sprejel tudi nekatere spremembe in omejitve referendumske zakonodaje. V Sloveniji po novem ne bo več mogoče razpisati referendumov o stvareh, ki bi imele javno finančne posledice. Sicer pa je domačo politiko in še bolj javnost v prejšnjem tednu vzburil primer Hilde Tovšak, poslovne ženske in pomembne političarke v obdobju po osamosvojitvi. Med prestajanjem kazni je pobegnila iz zapora, se nekaj dni skrivala in se naposled sama predala policiji. Zdaj ugotavljajo, kdo v sodstvu ali tožilstvu je kriv za njen pobeg. Vsi funkcionarji v obeh delih pravosodnega sistema zanikajo morebitno krivdo za omenjeni primer in najbrž tudi nihče ne bo odstopil s svojega položaja.
Z zadovoljstvom poročamo, da je Slovenski čas, Časnik za družbo in kulturo, v svoji novi izdaji celo časopisno stran namenil prof. dr. Martinu Jevnikarju ob stoletnici njegovega rojstva. Pod naslovom Dolga pot iz zamolčanosti piše o simpoziju o njegovem delu v Italiji, zborniku njegovih besedil o literaturi ter podrobneje o liku prof. dr. Martina Jevnikarja. Pravzaprav šele po njegovi zaslugi vemo, da so slovensko kulturo in književnost po vojni, na območjih Argentine, Japonske, Avstralije, ZDA in seveda v zamejstvu v Italiji, kjer so nastajali vrhunci njene podobe, soustvarjali nadarjeni in nenavadni ljudje; brez Martina Jevnikarja za mnoge od njih še danes ne bi vedeli, neredki pa bi bili obsojeni na pozabo”.
Marijan Drobež
