Zanimivosti iz arhiva Avstrijskega Lloyda, predavanje v tržaškem Pomorskem muzeju
Arhivi so dragoceni, saj vsebujejo veliko dokumentov, ki jih raziskovalci lahko preučujejo in nam s tem ponujajo zanimive interpretacije preteklosti. Ko ta ni več pogojena od interesov, takšnih in drugačnih, živih in dejavnih, je interpretacija preteklosti lahko celo sočnejša.
Tako smo pomislili na predavanju, ki je pred nedavnim potekalo v tržaškem Pomorskem muzeju z naslovom Avstrijski Lloyd in prevoz množic v Mediteranu med letoma 1869 in 1914. Raziskovalec Matteo Barbano z genovske univerze je na njem vzel v pretres izsek delovanja srednjeevropske pomorske družbe, ki že dolgo ni več dejavna.
Na srečanju je tekla beseda o spremembah, ki jih uvaja razvoj tehnologije. Izum parnega stroja, uporaba jekla v ladjedelništvu in odprtje Sueškega prekopa, če omenimo le nekatere, so v pomorskem sektorju omogočili, da se je blago prevažalo v večjih količinah, hitreje in ceneje. Učinki so bili vidni tudi v potniškem prometu: pomorske družbe so zaradi nižjih stroškov storitve začele ponujati tudi nižjim slojem, ki so se množično izseljevali v Združene države Amerike.
Avstrijski Lloyd (AL) je od nastanka (1833) dalje ob tovornih imel tudi floto potniških ladij. Njegovi parniki so povezovali sredozemske obale s pristanišči v Črnem in Rdečem morju ter Indijskem oceanu. Osmansko cesarstvo je bilo v zatonu. Carigrad je marsikje zgubljal pozicije in teritorije, tako na račun novonastalih balkanskih držav kot tudi ruskega cesarstva. Z umikom turških oblasti so z določenega območja odhajale tudi muslimanske skupnosti, ki so jih naseljevali tja, kjer je cesarstvo z zvestimi podaniki hotelo utrditi svoj položaj. Ker zaradi nerazvitosti Osmani niso mogli nuditi premikajočim množicam ustreznih pomorskih storitev, so se posluževali ladij AL. Te so po balkanskih vojnah vozile tamkajšnje muslimane do obal azijskega dela cesarstva.
Ko so Rusi pri širjenju svojega imperija dokončno iz Kavkaza izgnali muslimanske Čerkeze, so se ti zatekli na vzhodno obalo Črnega morja. Ladjam AL so poverili prevoz Čerkezov v Carigrad in Solun in od tam do Sirije. S poslovnega vidika je bilo leto 1878 eno najuspešnejših za AL, saj so njegove ladje prepeljale kar 130 tisoč čerkeških pribežnikov. Tistega leta se je zgodil tudi najhujši brodolom v zgodovini AL. V bližini Cipra je izgubilo življenje 550 Čerkezov. O brodolomu je raziskovalec našel informacije v časopisju, saj jih v arhivu ni.
Dokaj zanimivo je bilo na srečanju izvedeti, da so ladje AL vozile tudi muslimanske romarje. Z uvedbo modernejših ladij so postale ladijske vozovnice iz Sredozemlja ali Indijskega oceana do Meke dostopne širšim množicam. Prevoz muslimanskih romarjev so v celoti izvajale evropske pomorske družbe. V zaključnem delu predavanja so poslušalci spoznali tudi nečastno plat potniškega prometa AL: njegove ladje so še konec 19. stoletja, kljub prepovedim, za potrebe carigrajskega trga prevažale sužnje, ki so jih uradno obravnavali kot potnike nižjih razredov. Tudi teh podatkov ni raziskovalec odkril v arhivu nekdanje pomorske družbe.
